Meißen [májsən], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Saška, sz. od Dresdna, ob Labi, na v. obrobju saškega hribovja, 38.000 preb.; dobro ohranjeno staro jedro z Marijino cerkvijo (1455–57), bazilika sv. Afre (1208), mestna vrata Tuchmachertor (ok. 1600), nad mestom stolnica v gotskem slogu (13.–15. st.) s knežjo kapelo (po 1423, grobnica Wettincev), grad Albrechtsburg (1471–1525, danes muzej); evangeličanska akademija; v bližini nahajališča kaolina in gline, surovin za meißensko industrijo porcelana; strojna, kovinska, tekstilna, živilska, elektroindustrija, predelava jute.

Zgodovina: Meißen se je razvil ob gradu Misna, ki ga je 929 ustanovil Henrik I., v začetku 13. st. mestne pravice; do 1547 rezidenca albertinske veje Wettincev. 986 ustanovljena škofija Meißen, med vladavino saških volilnih knezov 1581 propadla, ponovno ustanovljena 1921 (sedež Budišin); 1980 preimenovana v škofijo Dresden-Meißen.

Sorodna gesla: Budišin | Henrik I. | meißenska manufaktura porcelana | Saška


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek