frančiškani, člani treh katoliških redov, ki izhajajo od Frančiška Asiškega: 1. prvi red, manjši bratje (Ordo Fratrorum Minorum, OFM), beraški red, ki je tudi vodil ljudske misijone. Po notranjih sporih se je v 16. st. v t. i. sporu o uboštvu razvil v tri različno stroge smeri: (zmerne) konventualce, spirituale in (strožje) kapucine. Šele 1897 so se tri veje spet združile v ohlapni obliki. Frančiškanski red sodi med največje katoliške redove, deluje v notranjem misijonu; od srednjega veka dal vrsto pomembnih teologov; 2. drugi red (frančiškanke, klarise), ženski red, ki sta ga ustanovila Frančišek Asiški in Klara Asiška, ena njegovih učenk; 3. tretji red z razl. smermi; njihovi člani (terciarji ali sivi bratje) živijo v svetu, vendar pod vodstvom samostanskega reda. – Na slovenskih tleh so frančiškani že od 13. st. (1225 v Gorici, 1229 v Trstu, 1239 v Ptuju, pred 1241 v Celju, pred 1242 v Ljubljani, ok. 1250 v Beljaku in Mariboru, ok. 1260 v Kopru; klarise 1300 v Mekinjah, 1358 v Škofji Loki).

Sorodna gesla: alkantarinci | beraški redovi | bosonogi redovi | brat | dominikanci | drugi red | Frančišek Asiški | kapucini | katoliški red | klarise | konventualci | kustos | minoriti | misijon | samostan | spirituali | spor o uboštvu | terciarji | tretji red


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek