metamorfoza [grško],
1. biologija: temeljita preobrazba videza; 1. pri rastlinah npr. izoblikovanje trnov, vitic, listnatih poganjkov, vodnih listov s funkcijo korenin (vodne praproti), lovilnih naprav pri mesojedih rastlinah; 2. pri živalih razvoj na stopnjo nad larvalno, tako pri ribah, dvoživkah, členonožcih, iglokožcih, mehkužcih, kolobarnikih. Posebej izrazito metamorfozo kažejo žuželke pri popolni metamorfozi (holometabolija); iz zadnje larvalne stopnje nastane buba; v njej se žival razvije v odraslo žuželko (imago); pri nepopolni metamorfozi (hemi-, heterometabolija) postanejo ličinke (nimfe) z vsako levitvijo bolj podobne imagu, bube ni. – Posebej korenito spremembo telesa kažejo paraziti.

Sorodna gesla: aksolotl | bisernica | brezrepe dvoživke | buba | členonožci | hrošči | kljunate žuželke | kljunavci | kopenske stenice | kožekrilci | ličinka | mehkužci | mesojede rastline | metabolija | metulji | morfoze | nimfa | nogoprelci | pajkovci | razvoj | sesači | strigalice | termiti | trohofora | vrbnice | žuželke
2. geologija: intenzivna sprememba kamnine zaradi visoke temperature in pritiska, deloma s tvorbo novih mineralov. Ločimo ozko omejeno kontaktno metamorfozo in na večjem prostoru razširjeno regionalno metamorfozo. Nasprotno diageneza, preobrazba brez kemične spremembe.

Sorodna gesla: diageneza | endogen | kontaktna metamorfoza | metablasteza | metamorfna kamnina | mineral | napetost | ortometamorfna kamnina | parametamorfna kamnina | polimetamorfen | porfiroblast | psevdomorfoza | regionalna metamorfoza | sintranje | skrilavost
3. mitologija: preobrazba ljudi v zvezde, elemente, skale, rastline ali živali; pesniške obdelave, mdr. pri Ovidiju in Apuleju.

Sorodna gesla: Apulej | Ovidij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek