tropus [grško], enoglasna glasbena oblika iz 9. st., pri kateri so melizme v gregorijanskem koralu začeli peti z besedilom, lahko pa pomeni tropus tudi to, da se za novo melodijo uporablja že znano besedilo neke druge melodije, ali pa je obredni spev razširjen z dodatki; posebna vrsta tropusa: sekvenca.

Sorodna gesla: cerkvena glasba | francoska glasba | melizem | misterij | sekvenca


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek