tahometer [grško], merilnik hitrosti, instrument na armaturni plošči cestnih vozil, ki prikazuje hitrost vožnje v km/h ali miljah/h. Meri hitrost vrtenja pogonskih (kolesnih) gredi. Odvzema jo z zobničkom v menjalniku. Pri (najbolj razširjenih) tahometrih na vrtinčni tok zobniček vrti žico, ki teče od menjalnika do ohišja instrumenta. V njem vrti magnetni kolut. Kolut obdaja lahek aluminijast boben. Vrteči se magnetni kolut povzroča vrtinčni tok (zakon indukcije). Ta tok zasuka boben sorazmerno s hitrostjo vrtenja. Na boben je pritrjen kazalec. Giblje se nad umerjeno skalo. Elektronski tahometer deluje kot merilnik frekvence. Prešteva število impulzov s tipala, ki zaznava sukanje majhnega zobnika v menjalniku, obenem pa elektronska ura meri čas. Hitrost vozila je sorazmerna s številom impulzov v časovni enoti; preračuna jo v km/h ter prikaže v digitalni (s številkami) ali analogni (s kazalcem) obliki.
Dostopnost