• Išči po:
Bahami (uradno ime The Commonwealth of the Bahamas, Bahamska zveza), srednjeameriška otoška država v Atlantskem oceanu, jv. od polotoka Florida in sv. od Kube.

časovni pas srednjeevropski čas – 6 ur, poletni čas
površina 13.878 km2, SZ–JV 1000 km
prebivalstvo 301.000, 22 preb./km2, letna rast 1,7 %, življenjska doba 73 let
glavno mesto Nassau, 211.000 preb., na sv. obali otoka New Providence
upravna razdelitev 18 okrožij (otoki in otoške skupine)
članstvo v organizacijah OZN (od 1973), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM, AKP, SELA
uradni jezik angleški; pogovorni jezik kreolska angleščina
denarna enota dolar (oznaka BSD)


Naravne razmere
Bahamski otoki – 30 večjih in 700 manjših otokov ter ok. 24.000 grebenov, t. i. cays – se razprostirajo v dolgem loku od Floride proti JV do Haitija, na površini ok. 260.000 km2. Zgrajeni so iz koralnih apnencev in sprijetega apnenčastega peska in se dvigajo iz obsežnih podmorskih plitvin (Velika in Mala bahamska plitvina), ki se na SV strmo spuščajo v globino do 5000 m. Največji je Andros Island (5957 km2), sledijo Great Inagua Island (1551 km2) na JV, Grand Bahama Island (1373 km2) in Great Abaco Island (1023 km2) na SZ. Otoki so večinoma podolgovati, ozki in nizki; najvišji vrh je Mount Alvernia na Cat Islandu (63 m nad morjem). Ker je apnenec prepusten, na otokih ni tekočih voda. Podnebje je subtropsko oceansko s povprečno 1000 mm padavin na leto. Poleti ozračje prijetno ohlajajo stalni pasatni vetrovi (povprečna julijska temperatura 28 °C), v zimskih mesecih pa topel Zalivski tok preprečuje večje znižanje temperature (povprečna januarska temperatura 22 °C); temperatura morja je od 24 °C (pozimi) do 28 °C (poleti); junija–novembra občasni hurikani. Prevladujoče rastje je savana; samo na bolje namočenih otokih na SZ so tudi borovci, cedre in ciprese, na obali palme, v plitvejših zalivih mangrove.

Prebivalstvo
Poseljenih je samo trideset večjih otokov. Poselitveno težišče je na majhnem, gosto poseljenem otoku New Providence, kjer živi samo v glavnem mestu več kot polovica vseh prebivalcev. Štiri petine je črncev (oz. mulatov), ki so potomci nekdanjih sužnjev. Nosilci gospodarske dejavnosti so maloštevilni belci britanskega ali ameriškega rodu. Večina Bahamcev je kristjanov (baptisti, anglikanci, katoličani), drugi pripadajo razl. sektam. Šolstvo je urejeno po britanskem zgledu. Osnovno šolanje je obvezno, nepismenih je ok. 11 %. Študij na Bahamskem koledžu v Nassauu (ustanovljen 1974).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1973 so Bahami neodvisna parlamentarna demokratična država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar, zastopa ga domači generalni guverner. Na čelu izvršne oblasti je predsednik vlade. Parlament je sestavljen iz senata (16 imenovanih članov) in poslanske zbornice (49 izvoljenih članov); mandatna doba je pet let. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Bahamsko gospodarstvo je v znamenju turizma, kjer sta zaposleni skoraj dve tretjini aktivnega prebivalstva. Na otoke prihajajo predvsem gostje iz ZDA in Kanade. Zaradi velikih davčnih in carinskih olajšav so se Bahami razvili v mednarodno bančniško in zavarovalniško središče s sedežem mnogih tujih firm. Kmetijstvo je drugotnega pomena (manj kot 1 % obdelane površine), pridelujejo sladkorni trst, fižol, grah, repo in banane, nekaj sodobnih podjetij še povrtnine in limone za izvoz. Tri četrtine živil morajo uvoziti. Borovi gozdovi, posebej na Andros Islandu, dajejo stavbni in vlakninski les. Z ribami bogato morje okrog otokov omogoča dobro razvito ribištvo; največji odjemalec jastogov, školjk in želv so ZDA. Na Great Inagua Islandu in Long Islandu pridobivajo morsko sol. Industrijsko središče Bahamov je Freeport na Grand Bahama Islandu s tovornim pristaniščem; na 1955 ustanovljenem industrijskem območju so nastala velika podjetja, usmerjena pretežno v izvoz: rafinerija nafte, cementna, lesna, farmacevtska, elektroindustrija, živilska industrija (konzerve in predelava rib). Manjša podjetja na otokih Grand Bahama Island in New Providence izdelujejo plastične in aluminijaste izdelke, oblačila, pohištvo in pijače (mdr. rum). V zadnjih letih se je na Bahamih naselila tudi filmska industrija. Izvažajo naftne derivate, kemikalije, zdravila, cement, morsko sol, jastoge, povrtnine in sadje (deloma konzervirano). Na večjih otokih je gosto cestno omrežje. Nassau in Freeport imata mednarodno letališče in pristanišče, kjer pristajajo tudi ladje na turističnih križarjenjih. Redne letalske proge med Nassauom in otoki z razvitim turizmom. Turiste privlačijo prijetno podnebje, plaže z drobnim peskom in razl. vodni športi; sezona je vse leto. Turistično najbolj razvita otoka sta New Providence (most do turističnega središča Paradise Island) in Grand Bahama Island; turizmu se vse bolj odpirajo tudi drugi otoki.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 2,7 mlr. USD, 9076 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena) kmetijstvo 3 %, industrija 7 %, storitvene dejavnosti 90 %
uvoz (2000) 1,88 mlr. USD
izvoz (2000) 535,8 mln. USD
zadolženost v tujini (2000) 381,9 mln. USD


Zgodovina
Na otoku San Salvador je K. Kolumb 12.10.1492 prvič stopil na ameriška tla. 1629 so si otoke prilastili Angleži in jih po 1648 tudi poselili; od 1718 britanska kronska kolonija, od 1964 avtonomija; neodvisna država v Britanski skupnosti narodov od 1973. Dolgoletnega vodjo države (1967–92), temnopoltega sira (od 1983) Lynden Oscar Pindlinga, člana Progresivne liberalne stranke (PLP) je zamenjal Hubert Ingraham, član Svobodnega nacionalnega gibanja (FNM). 2002 je na oblast spet prišla PLP, vodja države je Perry Christie. Na Bahamih se otepajo obtožb o prometu z mamili, težave pa imajo tudi s slabim gospodarjenjem v veliki večini državnih podjetij in upadom turizma.

Sorodna gesla: Andros Island | Eleuthera | Kolumb, Krištof | Nassau | New Providence | San Salvador | Zahodna Indija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek