strelovod, električni sistem, ki ščiti stavbe, daljnovode, oddajniške stebre ipd. pred poškodbami zaradi strele. Izumil ga je B. Franklin (1752). Temelji na spoznanju, da si strela navadno izbere najkrajšo pot oz. da udari v najvišje predmete. Strelovod sestavljajo trije sklopi: a) vodniki za prestrezanje strele; nameščeni so na najvišjih točkah objektov, npr. dimnikih, strešnih vogalih, antenah, slemenskih in kapnih robovih itd.; izdelani so kot debeli kovinski trakovi; z navzgor zapognjenim koncem segajo do 20 cm nad okolico; b) odvajalni vodniki; potekajo navpično ob stenah zgradbe. Nanje so priključeni vsi kovinski deli, npr. žlebovi, železni lovilci snega, jekleni nosilci, antenski drogovi; c) ozemljitveni vodniki; zagotavljajo dober električen stik z zemljo in omogočajo odvajanje strele v tla. Priključeni so na podzemno vodovodno napeljavo ali pa jih s širokimi trakovi ali ploščami vodijo do talne vode. Vodniki so navadno bakreni ali jekleni trakovi z dovolj velikim presekom (več cm2), ki prenesejo (kratkotrajne) močne tokovne sunke. Energetske vodnike zavarujejo pred strelo s koničastimi strelovodi, elektronske in električne naprave pa zavaruje Faradayeva kletka (M. Faraday).
Dostopnost