nordijska mitologija, religiozne predstave poganskih Germanov; te lahko spoznamo v staronordijskem slovstvu. Na začetku je bila popolna praznina, Ginnungagap, s pravelikanom Ymirjem. Premagal ga je Odin, prvorojenec božjega rodu Azov. Tako je nastal svet. V središču sveta je rastel velikanski jesen Yggdrasil. Pri bogovih sta obstajala dva rodova, rod Azov in rod Vanov; najprej sta bila sprta, potem pa sta se pobotala in si izmenjala talce. Najvišji bog Azov je bil Odin; bil je oče vsega, bog viharja, začetnik kulture in pesnikovanja. Odin je bil tudi gospodar padlih bojevnikov, junakov einherov. Drugi Azi so bili še: Frigga, Odinova žena, ter Odinova sinova Thor (Donar) in Balder; Loki, bog ognja. Njörd, bog pomorstva in plodnosti, in boginja zemlje, Nerthus, sta bila iz rodu Vanov, iz tega rodu sta bila tudi Njördova otroka Freyr, bog miru, in Freyja, boginja plodnosti in ljubezni. Druga božanstva so bila: Bragi in Iduna, njegova žena, varuhinja zlatih jabolk, ki so dajala bogovom večno mladost; devica velikanka Gunnlöd, ki je varovala pesniško medico; pritlikavec Nordri, ki je s tremi tovariši podpiral nebeški svod; velikanski Jötuni, demoni narave; žensko božanstvo Holda, častila so jo zlasti nemška plemena, zaščitnica doma, kmetij in otrok – še vedno živi v pravljici o Gospe Holle – ter velikani zmrzali in slane; eden od njih je bil Thorov sovražnik Hymir.
V globinah zemlje in morja je božanski rod Vanov varoval neizmerne zaklade. Azi so hlepeli po teh zakladih in Vane napadali. Spor je poravnal Odin; Mimir in Odinov brat Hönir sta šla za talca k Vanom, Njörd in njegova otroka Freyr in Freyja so se kot talci preselili k Azom; ti so jih pozneje spoštovali kot sebi enake. Usoda Azov je bila zapečatena v somraku bogov (Ragnarök), z bojem s pošastmi, ki so zažgale vesoljni svet. Svet je postal tak, kakršen je bil na začetku, pust in prazen. Toda prišel je nov dan. Vidar, Odinov sin, je ubil volka Fenrirja in se tako maščeval za očeta. Z njim sta se vrnila tudi Balder in Hödr in skupaj so postavili temelje za novi svet; v njem sta vladala Lif in Lifthrasir, življenje in življenjska sila.

Sorodna gesla: Azov | Balder | Bragi | Donar | einheri | Fenrir | Freyja | Freyr | Frigga | Ginnungagap | Heimdall | Holle | Iduna | Jötuni | Loki | Midgard | Midgardsomr | Muspelheim | Nerthus | Niflheim | Njörd | Odin | Ragnarök | Snorri Sturluson | somrak bogov | staronordijsko slovstvo | Ullr | Valhala | valkire | Vani | Vǫluspá | Vries, Jan de | Yggdrasil | Ymir


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek