vila,
1. mitologija: žensko bajno bitje; živi v gozdovih, izvirih, hribih in na travnikih in uporablja svoje nadčloveške sposobnosti v prid, včasih tudi v škodo ljudi. V književnosti (pravljice o vilah) imajo vile pomembnejšo vlogo kot v ljudskem verovanju.

Sorodna gesla: feja | ljudsko verovanje | rojenice
2. arhitektura: villa, v starem Rimu (v nasprotju z zdajšnjim pomenom) sprva posestvo s kmečko hišo, podeželska pristava (villa rustica), katere stanovanjsko poslopje je bilo ločeno od gospodarskih. Značilna vila rimskih senatorjev je bilo posestvo, ki ga je sestavljalo več stavb, postavljenih v parkovno oblikovano pokrajino. Ob tem sta se razvila tip predmestne vile (villa suburbana) in mestne vile (villa urbana); pogosto sicer kompleks več stavb. V dobi cesarstva so bile na več krajih v praviloma lepih delih pokrajin postavljene cesarske in senatorske vile; v provincah je prevladovala villa rustica; ta je bila predvsem v Afriki središče obsežnih latifundij; razkošno opremljena (mozaični tlaki) je bila v pozni antiki pogosto razvlečena ali pa zasnovana v obliki tabora in utrjena z vogalnimi stolpi.

Sorodna gesla: visoke gradnje | vrtna umetnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek