uplinjanje, postopki za pridobivanje plinov oz. lahko hlapnih snovi iz tekočih ali trdnih goriv (npr. premoga), s katerimi pridobivajo gorilne in sintezne pline. Uplinjanje poteka v generatorjih z vrtljivo rešetko in v generatorjih z zvrtinčeno ali lebdečo plastjo. Z uplinjanjem pri visokem tlaku (tlačno uplinjanje) nastane plinska zmes z veliko metana; zaradi visoke kurilne vrednosti je primerna za daljinsko oskrbo s plinom. Pri uplinjanju z zrakom dobivajo generatorski plin z majhno kurilno vrednostjo (3700–7100 kJ/m3), pri uplinjanju z vodno paro pa vodni plin (kurilna vrednost 8300–12.500 kJ/m3); oba postopka navadno združijo in izmenoma vpihujejo zrak in paro. Hkrati z razl. gorilnimi plini nastanejo pri uplinjanju tudi velika količina tekočih ogljikovodikov, katran in amoniak. Medtem ko pri običajnih postopkih premog uplinijo do pepela oz. žlindre, ostane pri preduplinjanju premoga zelo kakovosten koks; premog pri 1000 °C izmenoma za kratek čas (približno dve sekundi) prepihavajo z zrakom in vodno paro. Pri tem nastala plinska zmes ima kurilno vrednost 19.200 kJ/m3 in vsebuje pare katrana, lahkega in srednjega olja, ki jih ločijo z destilacijo. Tako pridobljeni koks uporabijo v metalurgiji, nepredelan premog pa vrnejo v proces.
Dostopnost