Južna Amerika, j. del ameriške dvojne celine, sega od rta Gallinas na S do rta Horn na J, več kot 7500 km; največja širina od Atlantskega oceana na V do Tihega oceana na Z je ok. 5000 km; obsega države Kolumbija, Venezuela, Gvajana, Surinam (poleg njega Francoska Gvajana), Ekvador, Brazilija, Peru, Bolivija, Paragvaj, Čile, Argentina in Urugvaj, skupaj 17,8 mln. km2.
Naravne razmere Južno Ameriko delimo na več velikih enot, pri čemer zlasti izstopajo razlike med z. in v. delom. V ožjem z. delu je mlado nagubano gorstvo Kordiljer (Andi) z najvišjim vrhom Aconcagua (6959 m); sv. del obsega Gvajansko višavje na S in Brazilsko višavje na V; vmes je Amazonsko nižavje (ok. 4 mln. km2). Brazilsko višavje prehaja na JZ v ok. 800.000 km2 veliko pokrajino Gran Chaco in nato v Pampe ter v najjužnejših delih v Patagonijo in Ognjeno zemljo. Največji del Južne Amerike ima tropsko podnebje, samo j. del sega v zmerno topli pas. V tropskem delu se z višino menjavajo značilni klimatski višinski pasovi: v nižavju tropsko vroča in vlažna tierra caliente (do 600 m), nad njo zmerno vroča tierra templada, nad 2000 m zmerno hladna tierra fria in prek 2800 m mrzla in meglena tierra helada. Rastje: tropski deževni gozd v Amazoniji (naglo krčenje gozda ogroža ekološko ravnotežje na Zemlji), drevesne in travne stepe oz. savane, svetel sušni gozd ter trnasto grmičje na J in gorsko rastje v Kordiljerah. Živalstvo sestavljajo številne domače vrste (lame, mravljinčarji, lenivci, pasavci, jaguar idr. sesalci, ptiči, plazilci).
Prebivalstvo Prvotno indijansko prebivalstvo živi na sklenjenih območjih v Peruju in Boliviji ter v Amazonskem nižavju in ob Orinoku. Največ priseljencev je prišlo iz Evrope, del tudi iz Azije; Afričane so pripeljali kot sužnje, posebej na s. in v. obalo. Večina današnjega prebivalstva so mešanci. Južna Amerika ima 300 mln. preb. (povprečna gostota 17 preb./km2). Daleč največji del prebivalstva je katoličanov.
Gospodarstvo Ok. 50 % prebivalcev se preživlja s kmetijstvom: kava, kakav, sladkor, pšenica, koruza, krompir, povrtnine, riž, bombaž, tobak, oljnice, kavčuk; pomembna je tudi živinoreja (govedo, ovce, prašiči, konji). Južna Amerika ima veliko rudno bogastvo, predvsem nafto in zemeljski plin (Venezuela, Brazilija), železovo in manganovo rudo, črni premog, zlato, srebro, svinec, cink, platino, baker, kositer, žveplo, volfram, soliter, boksit, diamante idr. Industrija temelji večinoma na kmetijstvu, najpomembnejši sta tekstilna in usnjarska industrija; težka industrija se je razvila predvsem v Argentini, Braziliji in Čilu. Glavne trgovinske partnerice so ZDA, Nemčija in Velika Britanija. Obsežni deli Južne Amerike so prometno še slabo dostopni; železniško vodijo večinoma od obale v notranjost in se tam slepo končajo; daljinske ceste v gradnji (panameriška cesta, transamazonska cesta); razmeroma gosto omrežje letalskih prog.
Dostopnost