ukaz,
1. splošno: zahteva po izpolnitvi, uresničitvi česa.

Sorodna gesla: diktat
2. vojaštvo: dejanje pri vodenju in poveljevanju; z ukazi se v oboroženih silah zahtevajo izvršitev naloge ali prepovedo določene dejavnosti. Ukaz je lahko v pisni ali ustni obliki; temelj je navodilo oz. pokornost podrejenih; ti so ga dolžni brezpogojno, popolnoma, natančno in pravočasno izpolniti, razen če bi bila izvršitev ukaza kaznivo dejanje. Če vojaške osebe ukaza ne izpolnijo, odgovarjajo disciplinsko in kazensko.

Sorodna gesla: dnevno povelje | povelje | upiranje nadrejenemu | vodenje
3. informatika: navodilo računalniku za izvršitev določene, v računalniku že programirane naloge.

Sorodna gesla: makro | računalnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek