Machiavelli [makjavéli], Niccolò, italijanski politik, državni teoretik in pesnik, *3.5.1469 Firence, †22.6.1527 prav tam; 1498 tajnik, pozneje vodja pisarne sveta desetih (diplomatske misije na najpomembnejše evropske knežje dvore); po vrnitvi Medičejcev v Firence razrešen, umaknil se je na svoje skromno posestvo na deželi in se posvetil književnosti. V Vladarju (Il Principe, 1513, prvič natisnjen 1532; sl. 1920) se obrača na monarhičnega vladarja in mu svetuje, kako naj ostane na oblasti (zgled mu je bil C. Borgia). V tem delu so mnogi iskali opravičilo za avtoritarno državo oz. politiko, ki ne izbira sredstev za dosego svojega cilja (namen posvečuje sredstva), v resnici pa so njegova stališča o odnosu med etiko in politiko veliko bolj razdelana. V delu Razprave o prvi dekadi Tita Livija (Discorsi sopra la prima deca di Tito Livio, 1519, prvi natis 1531) razvil načela republikanske ustave. Napisal je zgodovino Firenc in pisal o vojskovanju; komedija Mandragola (ok. 1518; sl. 1962), pesmi, pisma. – V slovenščini še izbor razprav Politika in morala (1990).

Sorodna gesla: Alamanni, Luigi | Borgia, Cesare | Castiglione, Baldassare | Guicciardini, Francesco | italijanska filozofija | italijanska književnost | komedija | makiavelizem | Medičejci | zgodovinopisje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek