1. Cezareja (grško Kaisáreia, latinsko Caesarea, ‘cesarska’), Cezareja v Kapodokiji, današnji Kayseri.2. Cezareja, Cezareja v Mavretaniji, današnji Cherchell (Alžirija), 96 km z. od Alžira; kot Iol staro kartažansko tržišče, glavno mesto kraljevine Mavretanije, pod Jubo II. (25 pr. n. š.–23 n. š.) v Cezarejo preimenovano helenizirano pristanišče, po umoru kralja Ptolemaja (40) pod Kaligulo glavno mesto rimske province Mauretania Caesariensis, pod Klavdijem rimska kolonija; v cesarski dobi eno največjih mest s. Afrike s čudovitimi javnimi stavbami (amfiteater idr.) in bogatimi vilami (mozaična tla). Krščanska skupnost od 2. st. (številni mučenci), za časa Avguština (418) središče donatistov; v zgodnjebizantinski dobi propadla.
Sorodna gesla: Alžir | Avguštin | donatisti3. Cezareja, Caesarea Philippi, današnji Banyâs (pod izraelsko upravo), sprva Panion, na j. pobočju Hermona, ob v. izviru reke Jordan; 200 pr. n. š. zmaga Antioha III. Velikega nad Ptolemajci, nato selevkidska zasedba Palestine; pod Avgustom jo je dobil v dar kralj Herod I. Veliki, njegov sin Filip jo je dogradil in preimenoval v Cezarejo. Jezusovo bivališče. Po smrti Heroda Agripe II. priključena rimski provinci Siriji. V 4. st. sedež škofije, v 7. st. arabska, med križarskimi vojnami latinska škofija.
Sorodna gesla: Antioh III. Veliki | Avgust | Hermon | Herod Agripa II. | Herod I. Veliki | Ptolemajci4. Cezareja, današnja Ǫesarya (Izrael), obmorsko mesto v Palestini, 40 km j. od Haife. Prvotno feničanska utrdba (‘Stratonov stolp’), v začetku 1. st. pr. n. š. skupaj s pristaniškim krajem Dorom na S pripadla Hasmonejcem, 63 rimski provinci Siriji, Avgust jo je izročil Herodu I. Velikemu; 22–10 nova graditev mesta, ki so ga preimenovali v Cezarejo; po 6 n. š. sedež rimskih prokuratorjev Judeje. Številni pomembni antični in zgodnjebizantinski gradbeni ostanki; pri izkopavanjih v gledališču doslej edina najdba napisa z imenom Poncija Pilata (1961). V 2. st. sedež škofije, v 3./4. st. slavna zaradi Origena in njegove šole; tam je deloval Evzebij iz Cezareje, v 6. st. Prokopij; hkrati pomembno judovsko teološko središče. Takrat največje palestinsko mesto; od 639 arabska, 1101 so jo osvojili križarji, 1265 uničili mameluki.
Dostopnost