fikh [arabsko, ‘razumnost’], islamsko pravo. Za vir spoznanja in metodično načelo pri iskanju pravnih rešitev veljata Koran in Hadit, v katerih je Alah kot postavodajalec po Mohamedu razodel svojo voljo. Enako veljavo imata tudi konsenz (idšma) islamske skupnosti (ume) glede splošno veljavnega načina ravnanja ter pravna analogija (kijas), pri kateri se neznan pravni primer spelje na znanega.