polivinilklorid (kratica PVC), [–CHCl–CH2–]n, bela umetna snov, navadno v obliki granulata ali praška, ena najpomembnejših sintetičnih snovi. Odporen je proti vodi, večini kislin in lugom, oljem, alkoholom in alifatskim ogljikovodikom. Je težko vnetljiv, dober električni izolator, lahko se obdeluje z odrezovanjem in pri 150 °C stiska v poljubne oblike. Pridobivajo ga s polimerizacijo plinastega vinilklorida z različnimi postopki; s stabilizatorji mu zmanjšajo občutljivost za temperaturo in UV-svetlobo. Z mehčali vplivajo na njegovo trdnost. Uporablja se čist ali v mešanih polimerih: trden PVC kot surovina, za obloge posod, za gradbene dele, za predmete v gospodinjstvu idr.; mehak PVC za izolacijo kablov, tesnilni material, cevi, gonilna jermena, podplate, folije, steklenice, umetno usnje in maso za brizgani liv. Z obdelavo polivinilklorida s tetraklorogljikom nastane klorirani PVC (kratica PVCC ali PVC+; količina klora se zveča do 64 %); uporablja se za proizvodnjo lakov, folij in vlaknin, ki so zelo odporni proti kemikalijam. Trgovska imena za umetne snovi iz polivinilklorida so Vestolit®, Hostalit®, Trovidur®, Vinidur®, Vinnol®, Vinoflex®, Lucovyl® in Pevilit®.