andska kultura, v predšpanskem obdobju je zajemala Ande in pretežno puščavsko obalo od j. Kolumbije do srednjega Čila. Še danes je živa pri indijanskih kmetih in pastirjih v visokogorju (Ajmaranci, Kečvanci, Mapuči, Urujci), priobalna ljudstva pa so izumrla ali se asimilirala (močejska kultura). Razvita socialna in politična ureditev, gradili so iz kamna in ilovice, cvetela je umetna obrt z obdelovanjem kovin. Na namakanih terasastih poljih so gojili številne kulture, predvsem fižol, buče (od 4. st. pr. n. š.), pozneje bombaž, od 2. tl. (na S deloma že prej) koruzo, sladki maniok, arašide, v gorah krompir in metliko (kinoa). V stari Ameriki je bilo le na območju andske kulture razvito pastirstvo, za volno in meso so gojili lame in alpake, ki so bile tudi tovorne živali, redili so morske prašičke; na obali še ribištvo, lov na tjulnje in nabiranje mehkužcev. Razgibana, razl. organizirana menjava izdelkov med sosednjimi, vendar zelo razlikujočimi se območji (obala, višavje, amazonski pragozd), pa tudi čezmorska trgovina (balza). Deli se na severnoandska, osrednja in južnoandska kultura območja.
Dostopnost