Keller [kéler], Gottfried, švicarski pesnik in pisatelj, *19.7.1819 Zürich, †15.7.1890 prav tam; samouk, študij slikarstva (1840–42 v Münchnu) opustil. Njegove Pesmi (Gedichte, 1846) so mu prinesle štipendijo, ta mu je omogočila študij v Heidelbergu (1848–50, v teh letih je nanj odločilno vplival L. Feuerbach) in Berlinu (1850–55). 1861–76 prvi državni tajnik v Zürichu. V politični, domoljubni, filozofski liriki in liriki narave si je prizadeval za nazornost in ljudskost izraza (mdr. Novejše pesmi, Neuere Gedichte, 1851). Pomembne so zlasti njegove realistične novele in še posebej vzgojnostni roman Zeleni Henrik (Der grüne Heinrich, 1854–55; sl. 1965). Prvo subjektivno romantično različico (1854/55) s tragičnim koncem je pozneje temeljito predelal v duhu sprejemanja resničnosti in dejavnega uveljavljanja posameznika v skupnosti (1879/80). Slogovno boljše in čvrsteje izoblikovane – pogosto združene v cikle – so novele iz meščanskega življenja, pripovedk in švicarske zgodovine (Ljudje s Seldwyle, Die Leute von Seldwyla, 1856, sl. 1944, Sedem legend, Sieben Legenden, 1872, Romeo in Julija na vasi, Romeo und Julia auf dem Dorfe, 1876, sl. 1997, Züriške novele, Züricher Novellen, 1878). Njihove zgoščenosti in nazornosti pa ni več dosegel sodobni politični roman Martin Salander (1886), ki ga je Keller napisal v poznih letih.
Dostopnost