Sevnica, razpotegnjeno mestno naselje v Sloveniji, na levem bregu Save, ob izlivu Mirne vanjo, 181–320 m nad morjem, 4933 preb.; oskrbovalno in upravno središče obsežnega zaledja; trg že v prvi polovici 14. st., mesto od 1959. Sevniški grad na grajskem hribu s poznoromanskim bergfridom, z renesančnim arkadnim dvoriščem, renesančnimi vrati v nekaterih stanovanjskih prostorih, s slikanimi usnjenimi tapetami, freskami letnih časov (ok. 1720); v grajski kašči pod gradom protestantska molilnica, t. i. lutrovska klet (urejena ok. 1610), izjemno kakovostna poslikava prostora (oljna tempera) s tremi velikimi kompozicijami Kristusovo rojstvo, Križanje s polaganjem v grob in Poslednja sodba, italijanski in severnjaški slogovni in vsebinski vplivi; župnijska triladijska neoromanska cerkev sv. Miklavža (1862) s freskami poznonazarenskega furlanskega slikarja O. Biertija; gotska cerkev sv. Florijana z romanskimi stavbnimi prvinami; spodnji sevniški grad (prezidan v 17. st.); kamnito znamenje s kipom sv. Martina (1775). Pred drugo svetovno vojno naselje polkmetov in delavcev, zaposlenih pri železnici, v gozdnem gospodarstvu in kopitarni, zdaj tekstilna, kovinska, gradbena, kemijska, lesna industrija, obrt, storitvene dejavnosti.
Dostopnost