Mao Zedong [máo dzə́dung], kitajski politik, *26.12.1893 Shaoshan, †9.9.1979 Peking; iz kmečke družine; 1921 eden od ustanoviteljev KP Kitajske v Šanghaju; politično deloval med študenti in sindikalisti; vodilna vloga v obdobju prve zveze med KP Kitajsko in Kuomintangom 1923–27; od 1924 se je ukvarjal s kmečkim vprašanjem (Poročilo o stanju kmečkega gibanja v Hunanu, 1927; teoretična utemeljitev komunistične kmečke revolucije); po razpadu zveze organiziral kmečke upore v Hunanu ter oblikoval gverilske enote v Hunanu in Jiangxiju; politični komisar na novo ustanovljenih komunističnih armad. Med dolgim pohodom 1934/35 zelo vpliven v KP; od 1937 ponovno sodelovanje s Kuomintangom proti Japoncem. V jananskem obdobju (Yan'an) izdal temeljne spise o politiki, strategiji in kulturi. 1943 predsednik politbiroja in CK KP Kitajske (1945 ponovno izvoljen), 1947–49 uspešen boj proti Čankajškovi armadi; 1.10.1949 predsednik ljudske vlade Kitajske, 1954–58 predsednik države; v zunanji politiki izolacionizem (od 1959 zaostritev napetosti z ZSSR, po 1973 stiki z ZDA); od 1962 kampanja za »socialistično vzgojo«, kritika aparata stranke znova 1966 v kulturni revoluciji; od 1967 oblikovanje »revolucionarnega komiteja« z administrativno funkcijo. Mao je bil na devetem kongresu KP Kitajske (1969) ponovno izvoljen za predsednika; priporočil je politične in gospodarske stike Kitajske z nekomunističnimi državami. Njegova dela so bila uradno enakovredna delom marksizma in leninizma.
Dela: Besede predsednika Mao Zedonga (1967), Izbrana dela (1968–78, 5 knjig; sl. 1970, izbor).
Dostopnost