1. Ebert [ébert], Friedrich, nemški državnik, *4.2.1871 Heidelberg, †28.2.1925 Berlin; zgodnja povezanost s socialno demokracijo in sindikati. Urednik Bremer Bürgerzeitung in član Bremer Bürgerschaft (1900); 1905 tajnik socialdemokratskega vodstva, 1912 poslanec, 1913 predsednik SPD kot naslednik A. Bebla; 1916 s Ph. Scheidemannom predsednik parlamentarnega kluba; v opoziciji si je prizadeval za ohranitev parlamentarnega premirja z vlado, zato odcepitev radikalne USPD. 9.11.1918 nemški kancler (posle mu je predal zadnji cesarski kancler princ Maks Badenski); 10.11.1918 s Hugom Haasejem vodja sveta ljudskih pooblaščencev; proti oblasti sovjetov je dosegel izvolitev narodne skupščine, 11.2.1919 ga je ta izvolila za začasnega predsednika države. Njegov mandat je 1922 ustavni zakon podaljšal do 1925. – Ebert si je s posredniško, nevtralno držo pridobil velike zasluge za obstanek nemške države po prvi svetovni vojni in za zavarovanje weimarske demokracije pred levimi (spartakistične in komunistične vstaje) in desnimi (Kappov in Hitlerjev državni udar) ekstremisti.
Dostopnost