steklena harmonika, glasbilo, pri katerem se vrti niz steklenih zvončkov, paličic ali cevi, z vlažnim prstom ali z vzvodno mehaniko pa jih je mogoče spraviti v zvenenje; priljubljeno 1750–1830, skladbe zanj pisala tudi W. A. Mozart in L. van Beethoven.

Sorodna gesla: harmonika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek