Wrangel [vrángəl], vestfalska rodbina, v 13. st. se je naselila v Litvi in Estoniji. Ko je Estonija 1561 pripadla Švedski, se je rod izkazal v švedski vojaški službi. Pozneje v Rusiji med vodilnimi nemško-baltskimi rodbinami:

Sorodna gesla: Estonija | Litva
1. Wrangel, Carl Gustav, grof Salmiški in Sölvesborški (1651), švedski maršal (od 1645), *13.12.1613 Skokloster (Uppsala), †24.6.1676 Spieker (Rügen); oktobra 1664 premagal dansko ladjevje pri Fehmarnu; 1646–48 vrhovni poveljnik švedskih čet v Nemčiji in maja 1648 skupaj s H. de Turennom premagal cesarsko vojsko pri Zusmarshausnu. Še posebej se je kot vrhovni poveljnik odlikoval v vojnah Karla X. Po kraljevi smrti vodil državne posle za njegovega sina Karla XI.

Sorodna gesla: Karel X. | Turenne, Henri de
2. Wrangel, Friedrich, grof (1864), pruski generalfeldmaršal (1856), *13.4.1784 Szczecin, †1.11.1877 Berlin; novembra 1848 vodil čete, ki so razgnale pruski narodni zbor v Berlinu. V nemško-danski vojni 1864 ni več obvladal nalog vrhovnega poveljnika prusko-avstrijske vojske, zato odpoklican.
3. Wrangel, Peter von, rusko Pjotr Nikolajevič Vrangel, baron, ruski general, *15.8. (27.8.) 1878 Novo Aleksandrovsk, †25.4.1928 Bruselj; po A. I. Denikinu od marca 1920 poveljeval na J Rusije beli gardi proti Rdeči armadi; novembra 1920 s pomočjo zaveznikov prepeljal svoje čete s Krima v Srbijo.

Sorodna gesla: Budjoni, Semjon Mihajlovič | Denikin, Anton Ivanovič | Rdeča armada | Vranglov otok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek