dvojno obdavčenje, dvakratna ali večkratna obremenitev istega davčnega predmeta z istovrstnimi davki ene (formalno dvojno obdavčenje) ali več (materialno dvojno obdavčenje) davčnih uprav. Formalno dvojno obdavčenje je običajno znotraj davčnega sistema neke države, npr. plačo davčnega zavezanca iz delovnega razmerja obdavčita republika in občina; formalno dvojno obdavčenje je v Sloveniji večinoma že odpravljeno. Glavna oblika materialnega dvojnega obdavčenja je mednarodno dvojno obdavčenje, pri katerem sta prihodek in premoženje fizične in pravne osebe obdavčena tako v matični državi kot tudi v državi stalnega bivališča. Da bi se tovrstno dvojno obdavčenje preprečilo, se v mednarodnih ekonomskih odnosih sklepajo posebni dvostranski sporazumi o preprečevanju dvojnega obdavčenja. Slovenija je po osamosvojitvi prevzela v svojo zakonodajo mednarodne sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki jih je s posameznimi državami sklenila že Jugoslavija pred 1991. Hkrati so se začela tudi pogajanja za sklenitev novih sporazumov, tako z državami, s katerimi so bili že uveljavljeni prej ratificirani sporazumi, kot tudi z drugimi državami. Novi sporazumi upoštevajo tudi spremembe v notranji davčni zakonodaji, ki jih je Slovenija uveljavila po 1990 (dohodnina, davek na dobiček pravnih oseb). Dvojno obdavčenje pomeni kršitev tako načela enakomernosti davkov kot načela davčne stimulacije gospodarskih aktivnosti zavezanca.

Sorodna gesla: holdinški privilegij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek