čelada, zaščitno pokrivalo glave, lahko tudi s ščitom za obraz (vizir), nekdaj usnjeno, kovinsko ali verižno, sodobno pa jekleno, iz kevlarja ali drugih sintetičnih kemičnih vlaken. Ko so v 17. st. začeli uporabljati strelno orožje, je čelada izgubila veljavo, v 19. st. pa so jo številne armade spet uvedle (npr. pruska in bavarska s »pikačo« in »goseničarko«). V prvi svetovni vojni so bile jeklene čelade standardna vojakova oprema.
Tudi na civilnem področju uporabljajo različne zaščitne čelade (letalci, vozniki in ljudje razl. poklicev, ki jo morajo imeti za zaščito pri delu).

Sorodna gesla: čaka | jeklena čelada | kasket | maska | morion | pikača | vizir | zaščitna čelada


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek