polži (Gastropoda), razred mehkužcev, več kot 100.000 vrst; živijo na kopnem in v vodi, znani že v kambriju; telo se deli na glavo, nogo in plašč; iz tega praviloma izrašča hišica. Na glavi imajo navadno dva para tipalk in dvoje očes, tipalne in vohalne organe; ti so povezani s preprostim živčnim sistemom. Pri strganju in razkosavanju rastlinske in živalske hrane (tudi pri vrtanju lupin školjk) si pomagajo s strgačo, s hitinastimi zobci posuto ploščo na jeziku; pri strupenojezičnikih (Toxoglossa), npr. stožcu, je strgača povezana s strupnimi žlezami. Drobovnjak je zaščiten s hišico, v njem so notranji organi: srce, ledvica, spolni organi (lahko so eno- ali dvospolniki, večinoma odlagajo jajca), škrge ali dobro prekrvljena pljuča. Mišična noga s podplatom izloča sluz, to pa polžem lajša gibanje; noga je lahko preoblikovana za kopanje, skakanje, pri nekaterih je podobna plavutim (krilonožci, raznonožci). Hišica je apnenčasta, na zunaj pokrita z beljakovino konhilinom, notranjost je pri nekaterih starejših vrstah prevlečena z biserovino; hišice so zelo razl. oblik: kroglaste, ploščate, valjaste, stožčaste in cevaste, lahko so posute z grbinicami ali bodicami; goli polži, gološkrgarji nimajo hišic. Polži se delijo na zaškrgarje, predškrgarje in pljučarje.
Dostopnost