sveta aliansa, zveza med Rusijo, Avstrijo in Prusijo (Pariz 26.9.1815), ki bi omogočala ohranitev vere, miru in pravičnosti; ustanovljena na pobudo carja Aleksandra I. Pavloviča po dokončni zmagi nad Napoleonom I.; postopoma so se ji pridružile vse evropske sile razen Vatikana, Velike Britanije in Turčije. Sveta aliansa je postala simbol monarhistično-legitimistične restavracije na podlagi krščanstva pod K. W. Metternichom. Propadla je zaradi avstrijsko-ruskih nasprotij glede podpiranja grškega osvobodilnega gibanja. Predstavniki svete alianse so se zbrali na treh kongresih: 1820 v Opavi, 1821 v Ljubljani in 1822 v Veroni. 10.1.–22.5.1821 je bil »ljubljanski kongres« svete alianse; udeležili so se ga predstavniki desetih držav: Avstrije, Francije, Modene, neapeljskega kraljestva, Piemonta, Prusije, Rusije, Toskane, Velike Britanije in Vatikana; kongres je bil vrhunec mednarodnega vpliva Metternichove predmarčne Avstrije; odločal je o ukrepih proti revolucionarjem v neapeljskem kraljestvu in Piemontu; to naj bi opravila Avstrija, v Španiji pa so (1823) posredovale francoske čete. Sveta aliansa je prenehala obstajati po julijski revoluciji (1830) v Franciji.

Sorodna gesla: Aleksander I. Pavlovič | Canning, George | ljubljanski kongres | Metternich, Klemens Wenzel | Napoleon I. | nemška zgodovina | ruska zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek