barbari [grško-latinsko], pri starih Grkih, ki so se zavedali svoje kulturne premoči, zaničljiva označitev za Negrke, pri Rimljanih za ljudstva zunaj rimske države, tako tudi pri Bizantincih (celo za ljudstva z. Evrope). Sprva se je označitev nanašala na jezik (barbari, ‘tisti, ki bebljajo’, tj. tisti, ki nerazločno govorijo); negativen pomen šele od perzijskih vojn; zdaj označitev za surove, neizobražene ljudi.
Dostopnost