bomba,
1. vojaštvo: eksplozivno telo brez svojega pogona, navadno votel kovinski projektil razl. oblik, napolnjen z eksplozivno ali zažigalno kemično snovjo. Uporablja se za uničevanje sovražnikove žive sile, objektov in vojaške opreme. Pehotne bombe mečejo z roko (ročna bomba), letalske bombe pa spuščajo iz letal (letalska bomba, jedrska bomba). Teroristične bombe so pogosto nameščene v avtomobilih; sprožiti jih je mogoče z vžigalnikom (nastavljenim na določen čas) ali s signalom po radijskih valovih.

Sorodna gesla: granata | kasetno strelivo | leteča telesa | plastična bomba | podvodna bomba | razpršno orožje | ročna bomba
2. tehnika: jeklenka oz. kovinska posoda za shranjevanje in prenašanje plinov pri visokih tlakih; npr. bomba za gospodinjski in avtomobilski plin, bomba za kisik za dihanje pod vodo, acetilenska bomba.

Sorodna gesla: jeklenka
3. geologija: vulkanski izmeček, velik od pesti do glave, večinoma okrogel, zavit ali vretenast.

Sorodna gesla: vulkanski izmeček


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek