• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Nemčija (uradno ime Bundesrepublik Deutschland, BRD, Zvezna republika Nemčija, slovenska kratica ZRN), država v srednji Evropi, od Severnega in Baltskega morja do Alp.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 357.021 km2, S–J 880 km, V–Z 750 km
prebivalstvo 82,2 mln., 230 preb./km2, letna rast 0,3 %, življenjska doba 78 let
glavno mesto Berlin, 3,4 mln. preb., 36 m nad morjem, v Severnonemškem nižavju; sedež vlade v Bonnu, 306.000 preb.
upravna razdelitev 16 zveznih dežel
članstvo v organizacijah OZN (od 1973), Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, OVSE, NATO
uradni jezik nemški
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Nemčija se deli na tri velike naravnogeografske enote: Severnonemško nižavje, ki je del Nemško-poljskega nižavja, staro (hercinsko) grudasto sredogorje in Alpe s predgorjem. Severnonemško nižavje je ledeniško preoblikovano. Ob obali Severnega morja, ob spodnjem toku rek Vezera in Laba in ob Spodnjem Renu je travnato poplavno območje (marši). Višje peščene terase (gesti) so poseljene; tam so številne čelne morene in pradoline (Laba, Vezera, Aller), ponekod močvirja ali obdelane ilovnate ravnice. Vzhodno od reke Vezere so peščeni griči (mdr. Lüneburger Heide). Obala Baltskega morja je zelo razčlenjena, kar je posledica poledenodobnih poplav. Tam so lijakasti zalivi (poplavljena korita nekdanjih rek) in široki plitvi zalivi, zaradi katerih je nastal poseben tip obale, t. i. plitva bokasta obala. Globlje v notranjosti je pokrajina gričevnata in jezernata. Tam so mecklenburške vzpetine, ok. 150 m visoka kopasta morenska pokrajina z več kot 600 jezeri (mecklenburška jezerska plošča). Med njimi in peščenim, z borom poraslim gričevjem Fläming v j. delu Brandenburga, resavami v Dolnji Lužici in pokrajini Hellberge leži Brandenburška nižina. Na j. obrobju Severnonemškega nižavja se rodovitne ravnine (puhlica) zajedajo v sredogorje. Staro grudasto sredogorje sestavljajo številna hribovja: na S ob reki Vezeri Weserbergland in Harz, v srednjem delu Rensko skrilavo hribovje, Hessensko hribovje, Turinški in Frankovski gozd, na drugi strani hribovja Vogtland pa Elstergebirge, Češko rudogorje, Elbsandsteingebirge in Lužiško hribovje; na J so hribovja na robu Zgornjerenskega nižavja, južnonemška stopnjasta pokrajina (predvsem Švabska in Frankovska Jura) in vzhodnobavarsko mejno hribovje (Fichtelgebirge, Oberpfälzer Wald, Bavarski gozd). Najvišji vzpetini sta Feldberg (1493 m) v Schwarzwaldu in Großer Arber (1456 m) v Bavarskem gozdu.
Donava loči stopnjasto pokrajino od alpskega predgorja. Na S tega je vlažno nižavje z rodovitno puhlično prstjo, na J so široke prodne ravnine s številnimi jezeri in morenskimi nasipi. Predalpskemu pasu, ki je najbolj izrazit v Allgäuu, sledi ozek rob Severnih apneniških Alp, po katerih teče meja z Avstrijo. Delimo jih na Allgojske, Bavarske, Berchtesgadenske Alpe. Najvišja gora je Zugspitze (2963 m).
Podnebje je zmerno, s padavinami v vseh letnih časih (Severnonemško nižavje 500–700 mm, sredogorje 700–1000 mm, Alpe tudi več kot 2000 mm na leto), pihajo večinoma z. vetrovi; od SZ proti V in JV oceansko podnebje prehaja v celinsko; srednja januarska temperatura je v nižavju –3–1,5 °C, v hribovitem in gorskem svetu glede na višino do –6 °C; povprečna julijska temperatura v Severnonemškem nižavju 16–19 °C, v zatišnih legah v hribovju do 20 °C; povprečna letna temperatura je 9 °C, najtopleje je v Zgornjerenskem nižavju.
Naravno rastlinstvo je ohranjeno le še v naravnih parkih in tam, kjer drugačna raba tal ni mogoča (npr. alpska flora). Zaradi krčenja gozdov 8.–14. st. so na območju nekdaj obsežnega pragozda le še razmeroma majhni gozdovi, kjer hitreje rastoči in v gospodarstvu bolj uporabni iglavci spodrivajo listavce. Površje Nemčije je danes skoraj v celoti kulturna krajina.

Prebivalstvo
Ok. 92 % prebivalcev je Nemcev; v Nemčiji živi pribl. 6 mln. tujcev (večinoma tuji delavci, njihovi svojci in prosilci za azil). Avtohtone manjšine so danska v južnem delu Schleswiga v zvezni deželi Schleswig-Holstein (30.000), frizijska na severozahodu države (70.000) in romska. V Lužici in v Spreewaldu živi ok. 200.000 lužiških Srbov (zagotovljeno imajo kulturno avtonomijo). 84 % prebivalcev živi v mestih.
Rimskokatoliške veroizpovedi je približno 27 mln. prebivalcev, protestantske veroizpovedi približno 28 mln. preb., skoraj 2 mln. je muslimanov (predvsem Turki); grška pravoslavna Cerkev ima ok. 350.000 pripadnikov; poleg teh so še manjše judovske in budistične skupnosti. Izobraževanje ni enotno urejeno, o njem odločajo zvezne dežele. Nemčija ima ok. 300 univerz in visokih šol (54 v novih zveznih deželah) s skupaj 1,7 mln. študentov. Največja univerza je v Münchnu (več kot 63.000 študentov), najstarejša v Heidelbergu (ustanovljena 1386).

Državna ureditev
Po ustavi, sprejeti 23.5.1949 (GG), je Nemčija demokratična, federativna, parlamentarna in socialna pravna država. 1955 je s pariškimi sporazumi postala suverena. Ljudstvo neposredno voli poslance v zvezni parlament in deželne parlamente. Referendum je predviden le, če se zahteva določitev novih meja dežel. Te imajo vsaka svojo oblast, zveza pa vrhovno oblast (zvezno pravo je nad deželnim). Pristojnosti zveze so določene z ustavnim zakonom. Nemško državljanstvo je enotno. Najvišji organi oblasti so zvezni parlament, zvezni svet, zvezna vlada, zvezni predsednik.

Nemčija: zvezne dežele (2001)

površina preb.
km2 (v 1000)
Baden-Württemberg 35.752 10.601
Bavarska 70.548 12.330
Berlin 890 3388
Brandenburg 29.476 2593
Bremen 404 660
Hamburg 755 1726
Hessen 21.115 6078
Mecklenburg-Vorpommern 23.171 1760
Porenje-Pfalz 19.847 4049
Posarje 2570 1066
Saška 18.413 4384
Saška-Anhalt 20.447 2581
Schleswig-Holstein 15.769 2804
Severno Porenje-Vestfalija 34.080 18.052
Spodnja Saška 47.614 7956
Turingija 16.172 2411
zvezno območje 357.022 82.440


Gospodarstvo
Stare zvezne dežele
Že pred drugo svetovno vojno je bila življenjska raven v Nemčiji visoka. Nagel povojni vzpon je bil mogoč, ker so se industrijske zmogljivosti med vojno povečale in ker si je prebivalstvo želelo vzpostaviti razmere, podobne tistim v preteklosti. Stroški obnovitve industrijskih obratov in infrastrukture so bili razmeroma majhni, pomoč je bila zagotovljena tudi s »programom za obnovo Evrope« (Marshallov načrt). Že v 60. letih so se začele težave zaradi prezaposlenosti; rešili so jih s tujo delovno silo, ker se je po postavitvi berlinskega zidu 1961 ustavilo doseljevanje s sovjetskega zasedbenega območja. Za nagel vzpon je bila pomembna uvedba socialnega tržnega gospodarstva. Po obnovitvenem obdobju se je morala Zahodna Nemčija enako kot druge industrijske države spoprijeti z rastočo brezposelnostjo.
Nove zvezne dežele
V z. delu Nemčije ni bilo ovir za tehnološki razvoj in povečevanje blaginje, v. del, ki je bil do druge svetovne vojne gospodarsko le nekoliko šibkejši od z., pa je po vojni ves čas nazadoval zaradi gospodarske ureditve, ki mu jo je vsilila nekdanja ZSSR. Med najpomembnejšimi vzroki za gospodarski zastoj so bili plačilo vojne odškodnine nekdanji Sovjetski zvezi, neuravnavanje gospodarstva s tržnimi mehanizmi, onemogočanje zasebne pobude in politično varuštvo. Predvsem zaradi omejevanja osebne svobode in nizke življenjske ravni so ljudje že pred postavitvijo berlinskega zidu, pa tudi po njej bežali iz NDR. Med njimi je bilo nadpovprečno veliko izobražene delovne sile (socialna erozija). Najpomembnejša prednost vzhodnonemške ureditve je bila zagotovljena socialna varnost, vendar je to povzročilo nekonkurenčnost, precejšnje uničenje okolja in postopno propadanje infrastrukture. Zapiranje pred svetovnim trgom je še stopnjevalo negativne gospodarske učinke: Vzhodna Nemčija je izgubila trge, domači izdelki, razen redkih, so bili nekonkurenčni, zaradi deviznega primanjkljaja izdelkov ni mogla uvažati in je tehnološko vse bolj zaostajala. Kljub temu je nekdanja NDR spadala med vodilne industrijske države. Na približno polovici površine Nemčije so kmetijska zemljišča. Tako kot v vseh razvitih državah kmetijstvo nazaduje; to se kaže v vse manjšem številu delovnih mest in pri deležu v domačem proizvodu. V starih zveznih deželah je le še 3,2 % aktivnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu. Kljub temu je samooskrba države zagotovljena. Kmetijskih obratov je vse manj, narašča le število velikih obratov (z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč). 1991 je bilo v Zahodni Nemčiji 50.000 obratov z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč. Kmetijske proizvodne zadruge v nekdanji NDR so postale samostojni obrati ali zadruge po (zahodno)nemškem zadružnem pravu in družbe z omejeno odgovornostjo. Poleg žita so pomembni pridelki krmne rastline, krompir, sladkorna pesa, oljnice. Med posebnimi kulturami sta pomembni vinska trta (v dolini Rena) in hmelj (v bavarski pokrajini Hallertau). V živinoreji prevladujeta svinjereja in govedoreja. Iz socialnih, političnih in strateških razlogov ponekod v kmetijski proizvodnji nastajajo precejšnji presežki. Ribištvo je gospodarsko manj pomembno; ribiško ladjevje se je precej zmanjšalo, ulov je bistveno manjši od porabe.
Nemčija ima, razen nahajališč premoga in soli, malo rudnega bogastva. Rudniki črnega premoga so v Porurju, Posarju, aachenskem revirju.
Tretjina prebivalcev je zaposlena v industriji in obrti. Najpomembnejše industrijske panoge so strojna industrija, proizvodnja vozil, elektroindustrija, pomembne so tudi kemijska, živilska industrija, industrija nasladil. Industrija je porazdeljena po vsej državi, vezana je predvsem na razvito infrastrukturo in ponudbo delovne sile. Nemčija je skupaj z ZDA in Japonsko svetovna trgovinska velesila. Zunanja trgovina že desetletja ustvarja velike presežke.
Nemčija ima dobro urejeno prometno omrežje; od 266.900 km cest je 10.300 km avtocest. Železniških prog je ok. 44.000 km. Najpomembnejši vodni poti sta Ren in Laba; Nemčija ima 6820 km plovnih rek in prekopov. Največje rečno pristanišče je Duisburg; vodilno obmorsko pristanišče je Hamburg (izhod na Severno morje), ob Baltskem morju pa Rostock. Najpomembnejše mednarodno letališče je v Frankfurtu na Majni. Pomembni gospodarski panogi sta gostinstvo in turizem, čeprav nemški državljani preživijo večji del dopusta v tujini. Turistično najzanimivejši so toplice in klimatska zdravilišča po vsej državi.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1869,5 mlr. USD, 22.740 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 1 %, industrija 28 %, storitvene dejavnosti 71 %
uvoz (2001, ocena) 472,9 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 560,7 mlr. USD


Zgodovina
O starejših obdobjih nemška zgodovina.
Na podlagi londonskih komunikejev o Nemčiji (7.6.1948) so se tri z. zasedbena območja združila, 1949 je bil izvoljen prvi nemški zvezni parlament in ustanovljena ZRN; prvi zvezni predsednik Th. Heuss (1949–59), zvezni kancler K. Adenauer (1949–63). 26.5.1952 podpis pogodbe o Nemčiji. S pariškimi sporazumi (5.5.1955) je Nemčija postala suverena država in članica Zahodnoevropske unije ter zveze NATO. 1.1.1957 priključitev Posarja k ZRN. Z ratifikacijo rimskih sporazumov 1.1.1958 je Nemčija postala članica Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za jedrsko energijo. 1959–69 zvezni predsednik H. Lübke; 1963 Adenauerjev odstop; 1963–66 zvezni kancler L. Erhard; 1966–69 vlada »velike koalicije« (CDU/CSU in SPD), zvezni kancler K. G. Kiesinger. Na volitvah v deželni zbor 1966–68 je radikalna desničarska NPD dobila velik odstotek glasov, 30.5.1968 so bili razveljavljeni zakoni o izrednem stanju, zato je zunajparlamentarna opozicija pripravila več protestnih akcij. 1969–74 zvezni predsednik G. Heinemann; 1969 je zvezni kancler W. Brandt sestavil socialnoliberalno koalicijo (SPD in FDP). Politični odnos do v. bloka se je spremenil z moskovsko pogodbo, varšavsko pogodbo in meddržavno pogodbo z NDR (priznanje obstoja dveh nemških držav). 1973 sta ZRN in NDR postali članici OZN. 1974 Brandt odstopil, potem ko so odkrili »vohuna v pisarni predsednika vlade«. 1974–82 nadaljevanje vladavine socialnoliberalne koalicije, zvezni kancler H. Schmidt; 1974–79 zvezni predsednik W. Scheel. 1977/78 Frakcija Rdeče armade izpeljala več političnih atentatov. 1979–84 zvezni predsednik K. Carstens. Zaradi vse hujših nesoglasij med koalicijskima partnerjema SPD in FDP glede gospodarske in finančne politike je 1982 koalicija razpadla. Oktobra 1982 zvezni kancler postal H. Kohl, na ta položaj izvoljen še 1983, 1987, 1990, 1994. 1984–94 zvezni predsednik R. von Weizsäcker, od 1.7.1994 R. Herzog. Ameriške rakete srednjega dosega, po sklepu zveze NATO (1979) od 1983 nameščene v ZRN, so odstranili po sporazumu med ZSSR in ZDA, sklenjenem 1987. Zeleni, ki so izšli iz mirovnega gibanja, so od 1983 četrta stranka v zveznem parlamentu. Po 1986 se je začelo popuščanje napetosti v odnosih med V in Z, kar je napovedovalo ureditev odnosov med ZRN in državami Varšavske zveze. Konec 80. let so se na Poljskem, Madžarskem in Češkoslovaškem začele politične spremembe, jeseni 1989 so se razširile na ozemlje NDR. 9.11.1989 je NDR odprla meje z ZRN in omogočila svojim državljanom svoboden prehod. Spet se je bilo treba ukvarjati z nemškim vprašanjem. Zvezna vlada, vlada NDR in štiri zaveznice, zmagovalke v drugi svetovni vojni, so soglašale, da je treba nemško vprašanje rešiti v okviru evropskega povezovanja in na podlagi spremenjenih odnosov med V in Z (pogodba dva plus štiri). Prvi korak k postopni združitvi Nemčije je bila pogodba o vzpostavitvi gospodarskih in družbenih povezav med ZRN in NDR (1.7.1990). 3.10.1990 so dežele Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Saška, Saška-Anhalt in Turingija postale zvezne dežele ZRN. 23 berlinskih okrožij odtlej sestavlja zvezno deželo Berlin. 14.11.1990 je bila meja na Odri in Nisi z nemško-poljsko pogodbo mednarodnopravno priznana za poljsko zahodno mejo. Na prvih skupnih nemških volitvah 2.12.1990 je spet zmagala vladna koalicija CDU, CSU in FDP pod vodstvom zveznega kanclerja Kohla. Enotnost Nemčije je bila zavarovana z ratifikacijo pogodbe »dva plus štiri« in nemško-sovjetske pogodbe, ki je določila, da sovjetske oborožene sile zapustijo nemško ozemlje do 1994; 1991/92 so bile sklenjene meddržavne pogodbe o dobrih sosedskih odnosih, partnerstvu in sodelovanju s ČSSR, Poljsko, Madžarsko, ZSSR. 1992 je parlament potrdil predlog o ustanovitvi EU. Najpomembnejša notranjepolitična vprašanja so gospodarske in socialne težave, povečanje zadolženosti zaradi združitve Nemčije in vse večja sovražnost skrajnih desničarskih skupin do tujcev. Maja 1993 je zvezni parlament sprejel nov zakon o pravici do azila. Proti nekdanjim visokim funkcionarjem Enotne socialistične stranke Nemčije in t. i. varuhom zidu potekajo procesi, sodelovanje številnih ljudi predvsem iz v. dela države z nekdanjo vzhodnonemško službo državne varnosti (STASI, Staatssicherheitsdienst) pa obremenuje skupno življenje. Na volitvah 1998 so zmagali socialdemokrati in Zeleni in vlado je oblikoval socialdemokrat G. Schröder. Do zamenjav oblasti (po 16 letih vladavine CDU/CSU) je prišlo tudi zaradi slabšanja gospodarskih razmer (recesija, vlaganja v območja nekdanje NDR). Gospodarski primanjkljaj Nemčije je 2002 presegal normative EU in se z večjo nezaposlenostjo, največ na vzhodnem delu države, odraža predvsem v industriji. Zato je Schröderjeva vlada le z majhno večino dobila parlamentarne volitve septembra 2002. Socialne reforme, ki so jih začeli izvajati konec 2003, so pospremili številni protesti in SPD je bila poražena na lokalnih volitvah; od julija 2004 je nemški predsednik H. Khöler (CDU), ki je zamenjal J. Raua (SPD). Na zunanjepolitičnem področju je nemška vlada nadaljevala Kohlovo politiko tesnega sodelovanja s Francijo znotraj EU. Nemčija se je zavzemala za širitev EU. Novembra 2001 je zaradi napotitve nemških mirovnih sil v Afganistan vlada komajda dobila zaupnico v parlamentu (nemška vojska v okviru KFOR deluje tudi na Kosovu). 2003 je bila Nemčija ena glavnih nasprotnic vojne v Iraku, kar je poslabšalo odnose z ZDA.

Umetnost: nemška glasba, nemška književnost, nemška umetnost.

Sorodna gesla: Adenauer, Konrad | alpska flora | Berlin | Brandt, Willy | Carstens, Karl | D | Erhard, Ludwig | Frakcija Rdeče armade | Germania | GG | Heinemann, Gustav | Herzog, Roman | Heuss, Theodor | Kiesinger, Kurt Georg | Köhler, Horst | Kohl, Helmut | Lübke, Heinrich | lužiški Srbi | Marshallov načrt | mirovno gibanje | moskovska pogodba | NATO | Nemška demokratična republika | nemška glasba | nemška književnost | nemška umetnost | nemška vinorodna območja in vina | nemška zgodovina | nemške barve | Nemško-poljsko nižavje | pariški sporazumi | pogodba dva plus štiri | pogodba o Nemčiji | Rau, Johannes | rimska sporazuma | Scheel, Walter | Schmidt, Helmut | Schröder, Gerhard | Socialdemokratska stranka Nemčije | socialno tržno gospodarstvo | srednja Evropa | varšavska pogodba | Weizsäcker, Richard von | Zahodnoevropska unija | Zeleni | zunajparlamentarna opozicija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek