alergija [grško], preobčutljivost ali velika odzivnost organizma za dotik, vdihanje ali zaužitje določenih snovi iz okolja (alergenov), npr. hrane, zdravil, rastlin (posebej cvetnega prahu), povzročiteljev okužb, tekstilnih materialov in barv itd., pa tudi za čisto fizikalne vplive: svetloba, mraz, toplota itd. Alergija je lahko prirojena (idiosinkrazija); ali pridobljena pri ljudeh, ki so k temu nagnjeni (podedovana nagnjenost – atopija). Alergijske bolezni (alergoze) so: koprivnica, ekcem, izpuščaji, seneni nahod, bronhialna astma, želodčno-črevesne težave, anafilaksija. S testiranjem na alergijo lahko v krvi in tkivih dokažemo obstoj protiteles, ki se tvorijo proti alergenom.
Najbolj učinkovito zdravljenje je preprečevanje stika z alergeni. Zdravila: antihistaminiki, kalcij in kortizol, ki zmanjšuje vnetje zaradi alergijske reakcije. Bolnika je treba poučiti, kje se pojavljajo najpogostejši alergeni: če je preobčutljiv za krom, se mora izogibati vsemu, kar ga vsebuje (cement, čistilna sredstva, kapice vžigalic idr). Mogoča je tudi preobčutljivost za celo skupino kemijsko sorodnih snovi. Zdravnik naj vsakemu bolniku z alergijo izstavi alergijski kartonček.

Sorodna gesla: alergen | alergologija | alergoza | anafilaksija | antialergiki | antibiotiki | antihistaminiki | astma | atopija | ekcem | idiosinkrazija | izpuščaj | kalcij | klimatsko zdravljenje | konjunktivitis | koprivnica | kortizol | kožne bolezni | krvne celice | nahod | nevritis | polinevritis | protitelesa | provokacijski test | revmatična vročica | seneni nahod | senzibilizacija | strup | temenice | žariščna okužba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek