• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
kithara [grško, kítara], latinsko cithara, strunsko glasbilo grške antike, posvečeno Apolonu; uporabljali so jo kot spremljavo k solističnemu petju, t. i. kitarodiji; tudi v rimski glasbi.

Sorodna gesla: Apolon | grška glasba | kitarodija | lira | rimska glasba | Terpander


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek