hipnoterapija [grško], označitev za razl. terapevtske postopke, pri katerih je v uporabi hipnoza; hipnozo uporabljajo: 1. za podaljšanje hipnotičnega spanja, da bi bolje zdravili organska obolenja; 2. pri psihoanalitični obravnavi (psihoanaliza) v spremenjenem stanju zavesti; inducira ga terapevt, da bi prišli na površje potlačene vsebine ali travmatična doživetja; 3. pri uporabi sugestije za odpravljanje simptomov.

Sorodna gesla: hipnoza | nevrolingvistično programiranje | psihoanaliza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek