davek na dediščino, davek na premoženje, ki ga oseba dobi z dedovanjem (zakonitim ali oporočnim). Enako je obdavčeno tudi premoženje, pridobljeno s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Davku na dediščino se ni mogoče izogniti s prenosom (darovanjem) premoženja na žive, saj so davčne stopnje na dediščine enake stopnjam davka na darila. Osnova davka na dediščino in davka na darila je prometna vrednost premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen; zavezanci so fizične osebe – dediči premoženja (nepremičnin in tistih premičnin, katerih skupna vrednost presega povprečno neto plačo v Sloveniji v preteklem letu) oz. obdarovanci. Plačila davka so oproščeni: kmetje za kmetijska zemljišča, zavezanci prvega dednega reda (otroci in zakonec umrlega, če pa otroci umro pred zapustnikom, njihovi otroci oz. vnuki), dedič kateregakoli reda, ki podeduje stanovanje, če stanovanja nima in je bil ob smrti z zapustnikom v skupnem gospodinjstvu; ter tisti, ki premoženje zapusti ali podari državi, občini, humanitarnim organizacijam ipd. Izjema pri oprostitvi velja za prodajo odkupljenih nekdanjih družbenih stanovanj: obdarjenci prvega reda plačajo davek po stopnjah drugega dednega reda, če podarjeno stanovanje prodajo prej kot v treh letih. Stopnja obdavčitve je dvakratno stopničasto progresivna – glede na dedni red in glede na vrednost.
Dostopnost