Hamburg [hámburg-], Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg, zvezna dežela in mesto v Nemčiji, na obeh bregovih Labe, 110 km od njenega izliva v zaliv Helgoländer Bucht, ob izlivu rek Alster in Bille vanjo, 755 km2, 1,7 mln. preb., 74 % protestantske vere. K mestu sodita še otoka Neuwerk in Scharhörn. Hamburg je drugo največje nemško mesto (za Berlinom) in najpomembnejše pristanišče v državi. Pri obnovi po drugi svetovni vojni so ločili delovne, bivalne in rekreacijske četrti. V starem mestnem jedru številne zgodovinske stavbe, najstarejše v gotskem slogu. Univerza, inštituti, kulturne ustanove, konzulati, deželni, državni organi. Po delitvi Nemčije je mesto izgubilo večino zaledja, zato je gospodarsko zelo raznoliko (najpomembnejše strojna, letalska, kemijska, elektroindustrije).
Zgodovina: v začetku 9. st. frankovski kastel Hammaburg, utrdba proti Slovanom in Dancem; 831 ustanovljena škofija (834 nadškofija); po uničenju naselbine (Vikingi, 845) prenos nadškofije v Bremen. 983 in 1072 so Hamburg uničili Slovani. 1188 formalni začetek trgovske naselbine. Gospodarski razcvet v 14. st., član Hanze, nazadovanje konec 15. st. Cesar Maksimilijan I. je Hamburg povzdignil v cesarsko mesto in ga tako obvaroval pred dansko nevarnostjo. 1521–29 protestantizem. V 16. st. spet gospodarski vzpon, tudi zaradi prihoda političnih pregnancev (trgovcev, obrtnikov) iz Nizozemske. Hamburg je odtlej najpomembnejše hanzeatsko mesto; do takrat je bil najmočnejši Lübeck. 1768 se danski kralji dokončno odpovedo Hamburgu. 1806 Napoleonova zasedba, 1810 združitev s sz. Nemčijo (francosko republiko). Celinska zapora (od 1806) je povzročila velike gospodarske izgube. Na dunajskem kongresu (1815) Hamburg razglašen za svobodno in hanzeatsko mesto v Nemški zvezi. 1866 udeležba v avstrijsko-pruski vojni na pruski strani, naslonitev na Severnonemško zvezo, šele 1888 pristop k nemški carinski zvezi. Pred izbruhom prve svetovne vojne je bil Hamburg tretje največje svetovno pristanišče (za Londonom in New Yorkom).
Dostopnost