katoliška obnova (francosko renouveau catholique), filozofsko, družbenokritično in literarno gibanje, ki se je od 1875 razvijalo v Franciji. Nasprotovalo je naturalizmu, esteticizmu in tudi pozitivistični in materialistični miselnosti, prizadevalo si je za narodno obnovo iz krščanske vere. Vsem predstavnikom katoliške obnove so bila skupna določena estetska in etična merila. Pomembni predstavniki: P. Claudel, Ch. Péguy, L. Bloy, G. Bernanos. Ob prelomu stoletja se je katoliška obnova zbližala s krščansko filozofijo (J. Maritain, M. Blondel); pred prvo svetovno vojno velik vpliv.
Dostopnost