angleški jezik, zahodnogermanski jezik, materni jezik pribl. 340 mln. ljudi na Britanskem otočju, v Severni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki, tudi drugi uradni jezik pribl. 350 mln. govorcev v Indiji, Pakistanu in drugih državah; mednarodni občevalni jezik po vsem svetu. – Potem ko so Angli, Sasi, Frizijci in Danci v 5. st. osvojili Britansko otočje, je stara angleščina (anglosaški jezik) spodrinila domačo keltščino (keltski jeziki) do območja Škotske, Walesa in Irske. Po osvojitvi Normanov (1066) se je kot knjižni jezik umaknila anglonormanskemu narečju. Srednja angleščina je ostala 11.–15. st. pogovorni in ljudski jezik in bila pod močnim vplivom romanskega besedja, v 14. st. se je ponovno uveljavila v šolstvu in sodstvu. V 16. st. se je na podlagi londonskega narečja začel oblikovati novoangleški knjižni jezik. Sodoben pravopis temelji pretežno še na pravopisnih pravilih srednjeangleške jezikovne stopnje (avtor tiskar W. Caxton) in je zato v velikem neskladju s sodobno izgovorjavo.
Dostopnost