tok, 1. splošno:nepretrgano usmerjeno gibanje snovi (npr. tekočin, plinov, sipkih snovi), predmetov (npr. avtomobilov in prometa na cesti, izdelkov na tekočem traku), ljudi (npr. pešcev na pločniku, turistov, dnevne migracije delavcev, emigrantov, ubežnikov), podatkov (npr. po telefonskih zvezah, podatkovnih vodilih), energije (npr. iz elektrarne v omrežje) ipd.
Sorodna gesla: gibanje2. fizika:1) usmerjeno gibanje velikega števila delcev, npr. elektronov in ionov v električnem toku, fotonov v svetlobnem toku, molekul in drugih delcev v tekočini ali plinu. 2) fizikalna količina z enoto amper. Izraža količino električnega naboja, ki v sekundi preide skozi ploskev danega preseka.
Sorodna gesla: amper | električni tok | foton | svetlobni tok | tokovnice | tokovni kanal | zdrs3. elektrotehnika:značilna elektrotehnična veličina; ta je posledica usmerjenega gibanja nosilcev naboja (npr. elektronov, ionov, v polprevodnikih tudi vrzeli). Povzroča razl. učinke: okrog vodnika (žice) s tokom nastane magnetno polje; med dvema vodnikoma s tokom se pojavi sila; zaradi električne upornosti snovi se sprošča Joulova toplota in segreje vodnik; v elektrolitih povzroča elektrolizo itd. Nekateri značilni primeri: a) tok nasičenja je mejna vrednost toka, ko v snovi ni več dovolj nosilcev, da bi se tok povečal: pri povečevanju napetosti se snov (npr. polprevodnik) ne odzove s povečanjem toka. Podobno je v elektronkah: katoda ne more oddati (emitirati) toliko elektronov, kolikor bi jih lahko pritegnila anoda; b) mirovni tok teče skozi napravo zato, da jo ohranja v pripravljenosti. Z njim npr. tranzistorji dosežejo delovno točko; c) premikalni tok je navidezni tok skozi dielektrik in je posledica vrtenja dipolov. Nastane npr. v kondenzatorju: čeprav se nosilci naboja ne gibljejo, lahko na dovodnih žicah izmerimo izmenični električni tok, ki je posledica hitrega spreminjanja polja na ploščah kondenzatorja; č) tok prostega teka teče skozi električno napravo (elektromotor, transformator) v času, ko ni obremenjena oz. v prostem teku; d) tok vrzeli se pojavi v polprevodnikih in je posledica gibanja elektronov od enega atoma do praznega mesta (vrzeli) v drugem: gibanje (negativnih) elektronov lahko opisujemo kot gibanje (pozitivnih) vrzeli v nasprotno smer, tj. od pozitivnega proti negativnemu polu priključene napetosti.
Dostopnost