Evboja (Évvoia [évoja]), tudi Evbeja, drugi največji grški otok pred v. obalo; od kopnega ga deli le ozek morski preliv; dolg 170 km, 3908 km2, 190.000 preb., središče Halkida; na rodovitnih priobalnih ravnicah vinogradništvo, pridelovanje žita, fig; v hriboviti notranjosti rjavi premog, magnezit, bakrova ruda, marmor.
Zgodovina: poselili so ga Jonci. Med številnimi mesti sta bili najpomembnejši Halkida in Eretrija (mdr. kot matični mesti več kolonij), v katerih so se aristokrati, rejci konj, v 7. st. pr. n. š. prepirali za pašnike (»lelantinska vojna«; vanjo je bilo vpletenih več grških držav). V 5. in 4. st. članica prve in druge atiške pomorske zveze. Po uporu 446 pr. n. š. je oblast prevzel Perikles. Po 338 je bil otok pod oblastjo Makedoncev, 146 pr. n. š. del rimskega cesarstva. V srednjem veku zdaj v lombardski zdaj v beneški posesti (kot Negro ponte, imenovan po mostu prek morske ožine Evripos). 1470–1829 turški, od tedaj grški.
Dostopnost