zimsko spanje, mirovanje v mrzlem obdobju leta pri razl. živalih s stalno toplo krvjo (posebej glodalcih, medvedih, žužkojedih, netopirjih). Z upočasnjenjem presnove se telesna temperatura zniža skoraj do temperature okolja, dihanje in bitje srca se zmanjšata na desetino normalne vrednosti. Zimsko spanje verjetno sproži z obdobjem določena sprememba v nastajanju hormonov, predvsem znižanje tiroksina (vpliva na presnovo) in zvišanje inzulina; hormoni vplivajo tudi na znižanje telesne temperature. Če se ta zniža pod 6 °C, se večinoma pospeši presnova (dražljaj bujenja zaradi mraza). Številne živali, ki zimo prespijo, si jeseni naberejo v telesu večje zaloge maščobe in pripravijo gnezda, varna pred zmrzaljo, npr. jež in svizec. Netopirji v velikih združbah prezimijo v jamah. Veverica, jazbec idr. ne poznajo zimskega spanja, temveč so med ponavljajočimi se počitki kratek čas aktivni.

Sorodna gesla: anabioza | ekofiziologija | inzulin | mirovanje | poletno spanje | presnova | tiroksin | torpor | zimska otrplost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek