jadrnica, vodno plovilo (ladja), ki ga poganja moč vetra (jadranje). Jadra so kot pomožen pogon (poleg vesel) uporabljali že ok. 2000 pr. n. š. Približno v 13. st. so razvili tehnike jadranja (proti vetru) in začeli uporabljati jadrnice brez vesel, ki so omogočile plovbo po odprtih morjih in oceanih. V začetku 19. st. so nastale visoko zmogljive jadrnice, ki so plule s potovalno hitrostjo pribl. 9 vozlov oz. 16 km/h. Približno do konca 19. st. so bile jadrnice glavno plovilo morske plovbe. Največje so imele do pet jamborov. Pomorski narodi so razvili številne izvedbe jadrnic. Glavna oblika hitre jadrnice za plovbo po svetovnih morjih je bila križna jadrnica, opremljena pretežno s križnimi jadri in tremi ali več jambori. Poleg tega so bili pomembni brig, dvojamborna jadrnica s križnimi jadri, škuner, pretežno s sošnimi jadri, kot tudi vmesne oblike (škuner-brig, bark). Velike jadrnice uporabljajo zdaj le še kot šolske ladje. Manjše jadrnice z enim ali dvema jamboroma se uporabljajo predvsem za športno jadranje. Osnovna jadra so navadno sošna ali trikotna jadra, v posebnih razmerah pa uporabljajo dodatna jadra (npr. spinaker). Kot protiutež, ki izravnava silo vetra in preprečuje premočno nagibanje, je na dno trupa pritrjena kobilica; pri manjših jadrnicah je kobilica premična (pogosto lesena) in jo lahko pred transportom po kopnem izvlečejo, pri večjih pa je stabilna (navadno svinčena ali železna). Obstajajo številni tipi športnih in tekmovalnih jadrnic (kuter, keč, jola idr.), ki so klasificirane po obliki trupa in skupni površini jader.
Dostopnost