lektor [latinsko, ‘bralec’],
1. splošno: sodelavec v založbi, pri časopisu, na radiu ali televiziji, ki pregleduje in jezikovno popravlja prispele rokopise.

Sorodna gesla: korektor
2. šolstvo: visokošolski sodelavec, ki sodeluje pri študiju tujih jezikov in praviloma vodi jezikovne vaje s študenti.

Sorodna gesla: asistenčni učitelj
3. katoliška Cerkev: bralec pri obredu.

Sorodna gesla: lekcionar | obred


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek