sečnina (karbamid, urea), CO(NH2)2, 1773 jo je odkril H. M. Rouelle, 1828 jo je kot prvo organsko spojino sintetiziral F. Wöhler. V človeškem in živalskem seču nastaja kot produkt razgradnje beljakovin (vsak dan se je izloči 20–30 g), v manjši meri je tudi v znoju. Sečnina tvori dolge, prizmaste, v vodi topne kristale in se lahko sintetizira iz ogljikovega dioksida (CO2) in amoniaka (NH3). Pri postopku Sohio v reaktorju pod visokim tlakom reagirata utekočinjen CO2 in utekočinjen NH3. Uničuje bakterije in tvori številne klatrate. Iz sečnine formaldehida in kislin nastanejo umetne snovi (uretani), t. i. aminoplasti in lepila. Uporablja se tudi kot gnojilo, dodatek živalski hrani in v tekstilni industriji.

Sorodna gesla: alantoin | aminoplasti | arginin | barbiturna kislina | biuret | ekskrecija | formaldehid | izocianati | jetra | klatrati | odtajevala | Pollopas® | seč | surove beljakovine | tiosečnina | umetne snovi | uretani | Wöhler, Friedrich


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek