tetralogija [grško],
1. splošno: delo iz štirih delov, ki sodijo skupaj.

Sorodna gesla: trilogija
2. gledališče: za staroatiška gledališča značilna celota uprizoritev treh tragedij in ene satirske igre.

Sorodna gesla: satirska igra | tragedija
3. književnost: v starogrškem govorništvu skupina štirih govorov, navadno v zvezi z istim primerom, npr. Platonova prva tetralogija: Evtifron, Apologija, Kriton, Fajdon.

Sorodna gesla: Platon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek