rondo [francosko],
1. književnost: francoska pesemska oblika, s 14 verzi (po prvotnem pravilu), začetne besede prvega verza se po osmem in trinajstem verzu ponovijo kot skrajšani refren.

Sorodna gesla: Banville, Théodore
2. glasba: iz srednjeveške plesne pesmi nastala instrumentalna oblika z več tematsko sklenjenimi deli. Začetna tema (refren) se po vmesnih epizodah (kupleti) lahko ponovi enaka ali variirana. Rondo je bil v 17. st. priljubljen v francoski čembalski in operni glasbi (Couperin, Rameau) ter pogosto tudi sestavni del suite; v 18. st. je bil največkrat sklepni del sonate. Pri sonatnem rondoju nastopa kuplet kot druga tema.

Sorodna gesla: ars nova | refren | simfonija | sonata | srednjeveška glasba | suita


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek