Herbart [hêrbart], Johann Friedrich, nemški filozof, psiholog in pedagog, *4.5.1776 Oldenburg, †14.8.1841 Göttingen; nasprotnik idealizma, nanj je vplival G. W. Leibniz; izhajal je iz mnoštva preprostega bivajočega (realnega), vse, kar se dogaja, pa je zvedel na njegove opredelitve (Glavne točke metafizike, Hauptpunkte der Metaphysik, 1806, Splošna metafizika, Allgemeine Metaphysik, 1828–29). Ta miselni model je uporabil tudi pri razlagi duševnosti in psihične procese pojasnjeval kot mehaniko predstav, ki jo je poskušal matematično izraziti. Z navezovanjem na Kantovo estetiko je v filozofijo uvedel estetski formalizem, ki ga je sistematiziral R. Zimmermann, nadaljeval pa L. Holinsky. Herbart je tudi prvi, ki je spodbudil raziskovanje psihologije nezavednega (Učbenik psihologije, Lehrbuch der Psychologie, 1816, Psihologija kot znanost, Psychologie als Wissenschaft, 1824–25). Zelo pomembne so bile tudi njegove misli o pedagogiki; z delom Splošna pedagogika (Allgemeine Pädagogik, 1806) je utemeljil znanstveni nauk o vzgoji. Po Herbartu je vzgoja (v skladu z njegovim estetskim utemeljevanjem najstva) oblikovanje nravstvenega okusa posameznika. S teorijo pouka je Herbart (prek svojih učencev Stoya, Zillerja, Reina idr.) močno vplival na razvoj nemškega, avstrijskega in tudi slovenskega šolstva.
Dostopnost