1. Zürich [círih], kanton v Švici, na SZ Švicarske planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom, 1729 km2, 1,25 mln. preb., 83 % nemško govorečih, 60 % protestantske vere. Poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo nazadujejo. Močna industrializacija in urbanizacija ob jezeru; strojna, tekstilna, papirna, elektroindustrija. Kanton je razdeljen na 12 okrajev.
Sorodna gesla: Adliswil | Dietikon | Kloten | Uster | Visoki Ren | Wädenswil | Winterthur | Zürich2. Zürich, glavno mesto kantona Zürich in največje mesto v Švici, ob izlivu Limmata iz Züriškega jezera, 411 m nad morjem, 363.000 preb. (aglomeracija 870.000), gospodarsko središče in najpomembnejše prometno križišče v državi (letališče Kloten, Swissair), poleg Basla in Berna tudi pomembno kulturno središče nemško govorečega dela Švice; v Zürichu je deloval U. Zwingli; sedež največje švicarske univerze (več kot 20.000 študentov) in visoke šole (11.000 študentov), konservatorij, glasbena visoka šola, osrednja knjižnica; galerija, narodni idr. muzeji, opera, gledališče, zvezdarna, živalski in botanični vrt. Dobro ohranjeno staro mestno jedro na obeh bregovih Limmata, središče Lindenhof, na levem bregu romansko-gotska stolnica (12./13. st.) in Petrova cerkev, na desnem bregu stolnica (11.–13. st., šlemi iz 18. st.), gotska cerkev (15. st.), stara mestna hiša (17. st.); novi del mesta nastaja ob Bahnhofstraße, svetovni znani nakupovalni ulici; strojna, tekstilna, grafična, papirna, svilarska, bombažna industrija.
Zgodovina: v bronasti dobi (10.–8. st. pr. n. š.) je bila ob jezeru naselbina; bogate arheološke najdbe (keramika, predmeti iz brona). Med rimsko zasedbo alpskega predgorja, pod Druzom in Tiberijem, je na območju današnjega Züricha nastala vojaška postojanka (pri Lindenhofu). V Zürichu-Alstettnu najdena zlata skleda (iz 6. st. pr. n. š.) s podobami sonca, lune in živali. V 5. st. so se tam naselili Alemani. Za časa Karolingov zgrajena kraljeva palača. 853 je Ludvik I. Pobožni ustanovil ženski samostan v čast sv. Feliksu in Reguli. Okrog samostana s stolnico je nastala trgovska in obrtniška naselbina, kot mesto prvič omenjena 929. Ko so Zähringi, cesarski namestniki, izumrli, je Friderik II. podelil Zürichu pravice svobodnega cesarskega mesta (1262 jih je potrdil Rihard Cornwalski). Po ureditvi alpskega prelaza Sankt Gotthard se je Zürich razvil v pomembno križišče in ob koncu 13. st. sprejel patricijsko ustavo; 1336 jo je nadomestila cehovska. 1351 se je otresel habsburškega skrbništva (od 1313) in se pridružil zvezi štirih prakantonov. Mesto je prevzemalo oblast nad vse širšo okolico, to in spopadi toggenburških grofov za dediščino so povzročili vojno s kantonom Schwyz (1436–50); Zürich je začasno izstopil iz Švicarske konfederacije in se povezal s Habsburžani. Po uspešni obrambi proti Karlu Drznemu je bil v času župana H. Waldmanna spet pomemben član konfederacije. Postal je zibelka švicarske reformacije (U. Zwingli). V 18. st. je mesto doživelo literarni razcvet (J. J. Bodmer, J. J. Breitinger, S. Geßner, J. K. Lavater, J. H. Pestalozzi). Francoska revolucija je 1798–1803/14 odpravila mestno državo, od 1830 zmanjšana premoč mesta, 1869 je Zürich dobil povsem demokratično ustavo.
Dostopnost