Sartre [sártər], Jean-Paul, francoski pisatelj in filozof, *21.6.1905 Pariz, †15.4.1980 prav tam; zaslovel z romanom Gnus (La nausée, 1938; sl. 1964) in dramama Muhe (Les mouches, 1943; sl. 1960) ter Zaprta vrata (Huis clos, 1945; sl. 1960); v njih izpostavlja nesmisel eksistence, hkrati pa tudi pogum in moralno odgovornost do svobode. V prvem glavnem filozofskem delu Bit in nič (L'être et le néant, 1943; sl. 1968, delno) – z njim se je izkazal kot ustanovitelj in glavni zagovornik eksistencializma – je Sartre razvil, izhajajoč iz E. Husserla, G. W. F. Hegla in predvsem M. Heideggerja, značilne poteze svoje filozofije svobode: bit človeka ni vnaprej določena, ampak je človek neprestano prisiljen, da se odgovorno odloča in se tako utemeljuje. V nadaljnjih romanih (Pota svobode, Les chemins de la liberté, 1945–49), dramah: Spoštljiva vlačuga (La putain respectueuse, 1946; sl. 1960), Umazane roke (Les mains sales, 1948; sl. 1960), Ujeti v Altoni (Les séquestrés d'Altona, 1960; sl. 1981), in esejih (predvsem kot izdajatelj časopisa Les Temps modernes) je Sartre dograjeval svojo teorijo in poudarjal pomen družbeno-politične angažiranosti. Njegovo drugo glavno filozofsko delo je Kritika dialektičnega uma (La critique de la raison dialectique; v sl. 1960, 1981); v prvem delu Praktične teorije skupnosti (Théorie des ensembles pratiques, 1960) razpravlja mdr. o strukturalizmu in marksizmu. 1967 skupaj z B. Russellom nastopil proti vojnim zločinom ZDA v Vietnamu; od konca 60. let maoistične tendence (časopis Libération). Avtobiografija Besede (Les mots, 1964; sl. 1981) in Stvari (Les choses, 1965). Nobelovo nagrado za književnost (1964) je zavrnil.
Druga dela: Situacije (Situations, 7 knjig, 1947–64; sl. 1981, delno), Družinski idiot (L'idiot de la famille, 1971/72; sl. 1982).
Dostopnost