doza [grško, ‘dar’],
1. medicina: odmerek, natančno odmerjena količina zdravila, ki jo damo bolniku (enkratna doza, dnevna doza); letalna doza, smrtna doza; maksimalna doza, največja količina zdravila, ki jo sme predpisati zdravnik oz. izdati farmacevt (razen v izjemnih primerih); vzdrževalna doza, količina zdravila, ki jo moramo bolniku dajati v rednih časovnih presledkih, da se v telesu vzdržuje za zdravljenje potrebna koncentracija tega zdravila, npr. pri zdravljenju srčnih bolezni, diabetesa in pri zdravljenju z antibiotiki.

Sorodna gesla: dozirati | letalen | obsevanje
2. fizika: skupna označitev za količino ionizirajočega sevanja, ki jo prejme telo oz. snov. Absorbirana doza meri energijo sevanja, ki jo je prejel 1 kg obsevane snovi. Njena enota je gray (oznaka Gy); 1 Gy = 1 J/kg (stara enota rad, 1 rad = 0,01 Gy). Ekvivalentna doza primerjalno podaja dozo sevanja, ki ima enak biološki učinek kakor absorbirana doza rentgenske svetlobe. Njena enota je sievert (oznaka Sv); 1 Sv = Q · 1 Gy, kjer je Q faktor biološkega učinka (stara enota rem; 1 rem = 0,01 Sv). Obsevna doza meri naboj ionov, ki jih je z ionizacijo v 1 kg snovi ustvarilo radioaktivno sevanje. Njena enota je C/kg (coulomb na kilogram); stara enota roentgen (oznaka r; 1 r = 2,58 · 10–4 C/kg). Stare enote so bile v rabi do 1.1.1986, ko so jih zamenjale enote sistema SI.

Sorodna gesla: absorbirana doza | dopustna doza | dozimeter | ekvivalentna doza | faktor biološkega učinka | gray | mejne doze | obsevna doza | prepovedano območje | rad | rem | rentgensko sevanje | roentgen | sevalni dozimeter | sievert | totalno obsevanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek