Zambija (uradno ime Republic of Zambia, Republika Zambija), država v notranjosti j. Afrike; meji z Angolo, Kongom Kinšaso, Tanzanijo, Malavijem, Mozambikom, Zimbabvejem in Namibijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 752.618 km2, S–J 800 km, V–Z 1300 km
prebivalstvo 10,4 mln., 14 preb./km2, letna rast 2,6 %, življenjska doba 48 let
glavno mesto Lusaka 1,1 mln. preb., 1300 m nad morjem, na planoti nad reko Kafue, na jugu srednjega dela države
upravna razdelitev 9 provinc (s 44 okrožji), vodi jih guverner
članstvo v organizacijah OZN (od 1964), Britanska skupnost narodov, AU, SADC, AKP
uradni jezik angleški; kot pogovorni jeziki so razširjeni številni bantujski jeziki
denarna enota kvača (oznaka ZMK)


Naravne razmere
Območje Zambije ločuje proti JV usmerjeni pas kongovskega ozemlja na sv. in nekoliko večji jz. del. Njeno površje je dokaj uravnana planota, visoka 1000–1500 m. Nad njo se vzpenjajo le posamezni osamelci in neizrazite gorske verige. Na SV, na območju praga Lunda, se vzpenja hribovje Muchinga (do 1850 m), na obrobju Vzhodnoafriškega tektonskega jarka pa je tudi najvišja vzpetina v državi, visoka 2164 m. Velik del države odvodnjavajo reka Zambezi in njena leva pritoka Kafue ter Luangwa. Na območju Viktorijinih slapov pada voda Zambezija v 120 m globoko sotesko; nekoliko niže ob reki je za velikim jezerom Kariba nastalo 280 km dolgo zajezitveno jezero; j. polovica sodi k sosednji državi Zimbabve. Na območju ravnic reka poplavlja, ob njej pa so tudi precej obsežna močvirja. Spremenljivo vlažno tropsko podnebje je zaradi razmeroma velike nadmorske višine omiljeno. Povprečne letne temperature v višjih legah so 20–23 °C, v rečnih dolinah pa ok. 25 °C. Glavnina dežja pade novembra–marca, ko je sonce v zenitu. Količina letnih padavin se zmanjšuje od S (več kot 1200 mm) proti J (600 mm). Naravno rastlinstvo je v višjih legah savana s svetlimi listnatimi sušnimi gozdovi (miombo), v dolinah pa prevladuje savana z grmičevjem. Jezera Bangweulu in Mweru v porečju Konga na S obdajajo obsežna močvirja s papirusom. V državi je več narodnih parkov.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo skoraj izključno bantujska ljudstva. Glede na jezik se delijo na več kot 70 skupin (Bembi, Njandži, Tongi, Ngonijci, Lozijci idr.). V državi je tudi nekaj manjših skupin Grmičarjev, zelo malo pa je belcev (večinoma britanskega rodu) in Azijcev (Indijcev). Iz sosednjih držav, ki so jih zajele državljanske vojne, so se v Zambijo zatekli številni begunci. Največ prebivalcev živi na območju t. i. Bakrenega pasu (Copper Belt) na SZ države; od tam se pas z gostejšo poselitvijo vleče na J vzdolž železniške proge proti Lusaki in naprej do mesta Maramba (nekdaj Livingstone) ob Zambeziju. Delež mestnega prebivalstva (58 %) je za afriške razmere zelo velik, več kot tretjina prebivalcev pa živi na območju glavnega mesta. Tam so zaradi pomanjkanja stanovanj nastala obsežna barakarska naselja (slumi). 72 % prebivalcev je kristjanov, številni pa so tudi privrženci tradicionalnih naravnih verstev. Izobraževanje je precej napredovalo, tako da se je delež nepismenih (1960: 71 %) zmanjšal na 24 %. Uvedena je splošna šolska obveznost za otroke v starosti od 7 do 15 let. 1966 je bila v Lusaki ustanovljena univerza.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1964 (z dopolnitvami 1973, 1991, 1996) je Zambija predsedniška republika. Na čelu izvršilne oblasti je predsednik države, hkrati tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Izvoljen je za pet let. Predsednik države imenuje tudi predsednika vlade. Parlament (narodno skupščino) sestavlja 150 poslancev; izvolijo jih vsakih pet let; poleg tega House of Chiefs s 27 pripadniki etničnih manjšin. Pravosodni sistem se zgleduje pri britanskem pravu, vključuje pa tudi določila tradicionalnega plemenskega izročila.

Gospodarstvo
Kmetijstvo je še vedno temelj preživljanja 70 % prebivalcev; zanj je značilna skromna produktivnost. Prevladuje gospodarjenje za domače potrebe. Poleg najpomembnejšega živila, koruze, pridelujejo na večinoma majhnih kmetijah proso, fižol, maniok, arašide in zelenjavo. Omembe vredne tržne pridelke (sladkorni trst, krompir, pšenica) pridelujejo na maloštevilnih velikih kmetijah; te so večidel last Evropejcev. V živinoreji prevladuje govedoreja. Najpomembnejša dejavnost zambijskega gospodarstva je rudarstvo, saj prispeva več kot 90 % celotne vrednosti izvoza in tretjino vsega BDP. V Bakrenem pasu (Copper Belt) – s S Zambije se nadaljuje v južni del Konga Kinšase – pridobivajo poleg bakrove mdr. tudi cinkovo in svinčevo rudo. Zambija sodi med vodilne svetovne dobavitelje bakra, vendar se je zaradi padca cen bakra sredi 70. let znašla v hudih gospodarskih težavah; iz njih se je skušala rešiti z razvijanjem drugih gospodarskih zvrsti.
Rudniki so, tako kot druga gospodarska področja, pod državnim nadzorom. Med perečimi problemi v državi je treba mdr. omeniti pomanjkanje strokovnjakov (po odhodu belcev), menedžerjev, načrtnega gospodarjenja, prevoznih sredstev (Zambija nima obale in pristaniških zvez) ter neučinkovito in korumpirano državno upravo; cilji vlade 1991 izvoljenega predsednika Fredericka Chilube so privatiziranje industrije, reorganizacija rudnikov bakra, samooskrba z živili in razvoj male industrije v državi.
Pri oskrbi z energijo se Zambija opira na izkoriščanje bogate vodne energije (hidroelektrarna Kariba), nahajališča premoga na J države in les. Celotne potrebe po nafti pokriva z uvozom. Zambija ima dobro cestno omrežje. Vse glavne ceste med posameznimi provincami so asfaltirane. Železniške proge jo povezujejo s pristaniščem Dar es Salaam v Tanzaniji (proga Tanzam, danes najpomembnejša povezava za zunanjo trgovino), s Kongom Kinšaso in Angolo (benguelska železnica) ter Zimbabvejem in Mozambikom. Mednarodni letališči sta v Lusaki in Ndoli. Država ima zaradi številnih narodnih parkov in živalskih rezervatov dobre možnosti za razvoj turizma; vanj tudi kar precej vlaga. Posebna privlačnost so Viktorijini slapovi na Zambeziju.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 3,5 mlr. USD, 340 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 24 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 51 %
uvoz (2001, ocena) 12,05 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 876 mln. USD
zadolženost v tujini (2001) 5,8 mlr. USD


Zgodovina
Najstarejše najdbe na ozemlju današnje Zambije kažejo, da je tam človek bival že v stari kameni dobi. Ok. 5000 pr. n. š. so celotno ozemlje že naseljevali Grmičarji. V 17. st. so razl. bantujska ljudstva dosegla reko Zambezi. Na JZ dežele je bila ustanovljena država Lozijcev. Ok. 1850 so z V vdrli Arabci, s tem pa se je začela trgovina s sužnji. 1855 je D. Livingstone odkril Viktorijine slapove. 1884 je bil v pokrajini Barotse ustanovljen prvi misijon. 1891–98 je skoraj celotno območje današnje Zambije prišlo v last Britanske južnoafriške družbe in 1911 je bilo še z nekaterimi na novo pridobljenimi območji razglašeno za protektorat Severna Rodezija. Ta je 1924 postala britanska kronska kolonija. Zaradi hudega odpora proti kolonializmu in osamosvojitvenega gibanja (Afriški narodni kongres Severne Rodezije) je bila 1953 skupaj z Južno Rodezijo in Njaso združena v Centralnoafriško federacijo; obstajala je do 1963. 24.10.1964 je kot Zambija postala neodvisna. Po 1969 so bila vsa pomembnejša podjetja v tuji lasti podržavljena. 1971 so bile razen vladajoče Združene narodne neodvisne stranke vse stranke prepovedane. Zambija je vseskozi podpirala osvobodilna gibanja v Južni Rodeziji (Zimbabve) in Južni Afriki. 1990 so proti režimu predsednika države K. Kaunde, ki je bil na čelu države vse od osamosvojitve, izbruhnili množični nemiri; demonstranti so zahtevali demokratične spremembe. 1991 je bil za predsednika izvoljen F. Chiluba. Stranka K. Kaunde (UNIP) Chilubi očita korupcijo in vpletenost v trgovino z mamili; novembra 1996 je bojkotirala predsedniške in parlamentarne volitve. Neodvisni opazovalci volitev so poročali o številnih nepravilnostih v postopkih registriranja volivcev. Največ glasov v parlamentu je dobilo Gibanje za vzpostavitev večstrankarske demokracije (MMD), Chiluba pa je znova prisegel kot predsednik države. 1997 poskus državnega udara. MMD je kljub protestom opozicije spet zmagala na volitvah 2001, novi predsednik pa je postal Levy Mwanawasa.

Sorodna gesla: Angola | Barotse | Centralnoafriška federacija | Chiluba, Frederick | Kaunda, Kenneth | Livingstone, David | Lunda | Lusaka | Rodezija | Severna Rodezija | Tanzam | Viktorijini slapovi | Zambezi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek